Archive for category Politika

The Brexit choices, Brexodus and rocky road ahead

It occurs to me that there is fundamental disconnect between reality and the expectations of English people.

It looks like the tories expect to crash out of the EU without a deal, but attempt to pin it on the EU. This could backfire spectacularly if the Brits are not as naive as the tories seem to think they are.








Magical Thinking

There are any number of British delusions one can encounter daily.




Or perhaps, servitude at the mercy of whomever wants to do a deal?

This is about the belief that the EU should kowtow to mighty Britain.

Yes, because it is best if you threaten your potential future trading partners.








“The person in charge of negotiations promises easy trade deals”


“EU cannot go on, if the UK leaves.”






What does a no deal mean (among other things)?

– Opting out of the clear skies agreement, meaning that the planes will not be able to fly until some sort of deal is reached.
– UK Driver’s licenses will not work on the continent, which means UK trucks will not have the permission to be driven on the continent by their British drivers.
– Opting out of EURATOM (the European Nuclear Agency), which means radioactive isotopes used in curing cancer will not sourced until some sort of agreement will be reached.
– European Medicines Agency will not have a foothold in the UK, which means no UK medicines export, lengthy checks on EU imports and complete loss of EU research funding in this area.
– No access to EU research grants, unless you are one of the few Universities, like for example Oxford, who announced that they are opening a research campus in Paris.
– No subsidies for UK farmers. Oh, I hear you say, no EU subsidies, but the government has promised to keep up subsidies for farmers. Well, WTO (an imaginary post Brexit option) expressly forbids any governmental subsides to framers, if you want to trade under their auspices. So, no subsidies.
– Extensive customs checks for all imports (if not on the UK side, then on EU side). This will hit car manufacturers who depend on just in time supply chains and all the British cars almost exclusively use German automatic transmissions. We should also mention that produce that spoils will not be imported into the UK anymore, because it would rot while waiting for customs clearance.

– Loss of financial passport. According to reports between 60-80% of UK exports are financial services. The companies / banks that will move to EU will retain them, but UK will have no part in those trades. WTO does not regulate trade in services, so even if the UK falls back on WTO trading rules, this will require separate deals, with whomever is still interested in them, once they do not provide access to the single market anymore. In connection to that the euro clearing house is moving to Frankfurt.

– Data retention rights will be scuppered. EU will not keep any citizens information in a Country that is not in the EU. This means server farms and big, say, email providers, like google and Microsoft, will need to move Europeans’ data to Europe.
– The UK academic degrees will not be automatically recognized in the EU any more.
– The universal EU health insurance will lapse for UK citizens. Want to travel to Europe? Best hope nothing happens to you, or get insured in advance.
– Losing a connection to EUROPOL. No more seamless colaboration between police agancies. Think about British family having a kid kidnapped in Rome and not being informed about their child unless they are physically present at the police station. In addition they lose any protections accorded to the EU citizens.
– Import tarifs on everything. As has been repeatedly pointed out, this does not overly hurt German manufacturers, as a Brit who wants to buy a BMW will still be able to, it will just be more expensive.
– Foreign companies moving to the continent or Ireland. Why would, for example, Nissan stay in the UK, when they do not have access to the single market, but they could have it if they move to France (and still sell cars to UK too)? That means loss of jobs and tax revenue.
– Collapse or privatisation of the NHS. Britatin depends on the foreign medical staff. Influx of nurses from the EU has dropped from 4000+ to 47 in the preceeding year.
– Brexodus – more than million Brits are planning to move or have already moved to the EU. Many of these top researchers, doctors, academics…
– Collapse of the British pound. Before the referendum the rate was 1.3EUR to 1GBP, now the official rate is 1.07EUR to the pound and on the airports it is 0.87EUR to the pound.
– Loss of mobile roaming agreements. No more 50p uncapped data per day when roaming with o2 in Europe.

 – …















What are the options England seems to be facing?

Threaten the EU, until England gets all the benefits of the membership but none of the responsibilities (and here). Let’s be clear that even before Brexit, UK for example did not contribute to the Greek bailout, even though everybody else did. So, they expect even more concessions now. They had the power of veto. They opted out of Schengen and out of the Euro. It is not like England was particularly hard done by the EU. There is no need for me to assess how likely this is to happen. There seems to be a certain amount of magical thinking and the expectation of reciprocity (which it emphatically isn’t that) on the UK side. There are any number of comments in the British press along the lines of: “Once the EU grasps how badly they are going to get hurt by us leaving, they will come crawling back”, and “it is in the best interest of the EU to keep the borders with us open unless they do not want to face calamity”. There are also calls for fair or reciprocal treatment, where the definition of reciprocal and fair seems to be: “We can screw you, cause financial difficulties for you, attempt to extort concessions without a second thought for anybody else, but if you expect us to honour our obligations and stick to the agreements we co-wrote and insisted on while we were still members, you are totally unfair”. I suppose true reciprocity would be for the EU to burn the UK to the ground, destroy any possible trade deals it could try to make (in order to maximize profits) and isolate them. That would seem to following the modus operandi of the UK to a t. Remember the UK being really economically weak in the fifties and joining the precursor the EU, leaving all the other commonwealth countries by the way side in order to save themselves? That is the kind of reciprocity I am talking about.








Join the EFTA/EEA, like Norway, Iceland and Switzerland. This does not require ratification by the EU27, but it does require the unaninmous agreement from the other EFTA states. They have access to the single market, but are still paying contributions, have freedom of movement and are beholden to the European Court of Justice. They have no seat at the table and are ruled by the EU through faxes. It is true that freedom of movement is not a strict requirement, but feel free to check how well it worked for the Swiss when there was a referendum where they courtailed it. It took no more than few days of EU cutting any funding to them for the XX president to norify the parliament that he is aware of the referendum vote, but it would not be upheld, because it is not possible to do so. Also, Iceland is all for UK joining the EFTA as that does not include fishing quotas and that would really work for them. At the same time, Norway has clearly stated that they will veto any attempts of the UK to join EFTA, as that would introduce imbalance into what is a fairly small trading bloc in the first place. They also said that EFTA is meant for Countries that are on the way to full membership and is at best transitory, not for Countries who want to leave EU.





Join the WTO. Contrary to the popular belief, membership is not automatic. Any member could still veto it. For example, Argentina already said something along the lines of: “We would be very happy for you to join, however, do you remember the Falklands? Yeah, we need to talk about them, before we can endorse you”. There is absolutely no reason to think that Spain would be overly accommodating, considering how very badly they are getting screwed over Gibraltar. In addition, as it was already mentioned, WTO is very strict about governmental subsidies. One can imagine who popular the British farmers would be in India when they would get large cash injections enabling them to grow cheaper produce and attempt to undercut other farmers operating inside the WTO.







Go it completely alone. Considering that most trade deals take decades to hammer out this is not an optimal solution. The UK government says that this will be very quick as they won’t impose any import tariffs or any quality control. If we leave to one side how badly this would destroy the British economy (through cheap Chinese junk steel and cheap throwaway consumer items), and decimate the population (through becoming a dumping ground for foodstuff no one else would buy), there is also an expectation that “since we will abolish tariffs and customs checks it would be only fair that our trading partners did it too”. This is not how trading negotiations generally work – it is not the best strategy to say: “We are totally exposed and have no leverage whatsoever, so why don’t you take pity on me?”.




Have a lengthy transition period where everything stays as it was and at some point in time just forget about this brexit thing, or do lots of deals under the table with the world in order to give the middle finger to the EU and tell them they are not needed anymore. The EU has not even started discussing a transition deal. This is not on the table at all at the moment. It might have been if the UK did not do anything it could possibly can to anger the EU27, who need to unanimously approve that extension. the foreign minister telling EU to “go whistle” on the financial obligations and the prime minister threatening the EU with nukes is not the best strategy. Neither is attempting to go behind the EU negotiators back to strike individual deals with Germany and France. Even if the EU decided that they would like to be shafted by the UK in the long run and overlook the childish bullying attempts (like tweeting provocations to the EU negotiators and then claiming a twitter account has been hacked), they have not even started talking trade. Because once they do, this might be an option, but it is far mor likely for the EU to say: you want the benfits of a single market? This is jow much it would cost you. You want customs union? This much. You want back into EURATOM? X millions a year. You want back on the clear skies agreement? This much. etc.


Do another referendum (and here)where hopefully the Remainers win and we can forget about Brexit. However, article 50 has been triggered. Come hell or high water, deal or no deal, the UK is out in March 2019. This is a fact. Unless all the other EU countries (that have unanimously accepted the art 50 notification) now agree to disregard it. Why would they do that? The UK was always a reluctant partner, clearly signalling and without wriggle room repeatedly showing that they do not believe in the European ideals of peace and prosperity for all their members.








Why would you want a person like that back? Oh, because of the economic damage caused to the EU and the UK otherwise, I hear you say. Well first of all, when the UK told the EU that they can go and get stuffed (publicly calling Merkel a nazi, Junckers a drunk, etc) this did not go down well. While Europeans might care about others suffering, no matter how self-inflicted that was, there is no reason to forego one’s own interests in order to fulfill somebody else’s. The economic damage to the UK does not take precedence over the economic damage caused to the EU. This latter, can be recuperated by moving the financial centres to Frankfurt, by imposing tarifs on the UK, by taking over everything the UK produces and exporting that, by destroying any chance of a trade deal between the UK and anyone else in order to maximize profits (it would be enough for an EU negotiator to go to, say, Japan and say something along the lines of: “It is brilliant news that you are going to be trading with the UK. Congratulations! I am really happy for you. <brief pause> You know, I hear that Belgium is considering a veto on our trade deal. I am sure we will be able to sort all of this out, don’t worry about it.”). The UK market is getting poorer by the minute, with 60 million people. The EU economy is blooming, with 450 million people. It would not be too hard to choose which trade deal to pursue if one is facing a choice. Therefore, for the EU, whose members take precedence over non-members, it would make sense to bolster its economy by plundering the UK and only then invite it to become a prospective member. They would be granted a membership at some later date, when its assets have been stripped and it is completely broken to a point where it has no other choice, because the people on the streets are literally starving to death and all the bright people have moved out years ago. Of course this new membership would strip out all concessions granted to the UK over the years, it would include Schengen, the euro, freedom of movement, parity on laws and social protection, fiscal rule, ECJ etc.



The only way this can be slightly better for England is if the EU27 would be willing to accept its prospective membership request immediately. In that way, the UK would lose all its concessions but would not have to be economically obliterated for this to end. The pain would still continue throught the prospective phase, but it would be significantly shorter. Look, often in life, we are forced to chose between two bad alternatives. Not every choice in life is between a good and a bad thing. There are no clearly good options for England here and the sooner it faces that, the better. It is not realistic to expect the return to the previous state of things. But on the other hand, England does not have to lose much more industry to the continent (remember, easyjet has already left, for example), it does not have to face hunger on the streets, because the food is not grown, and even if it is grown, there is no one to pick it. It does not have to endure the dismantling of the NHS for much longer and it does not have to experience first hand how many enemies they have made through the years of imperialistic expansion and walking over corpses to reach its own prosperity.




What I am saying is that this is the only choice the UK has in the long run. There is no silver lining, no prospect of a distant bright future if it goes it alone. The only choice is when to stop the bleeding. The longer it takes, the worse it will be in the end.

New Immigration rules

New immigration rules leaked to the Guardian.
For those who are still interested in this freak-show:
– no more indefinite right to remain. At most one could stay in England is for five years. So, better not plan to attend under-grad and post-grad studies here.
– After two months you will need to register with the Home Office and they will issue you with a biometric ID.
– If you don’t earn enough, then you can forget about bringing your partner or kids over.
This is probably a move by herr May to appease the extreme right. That still doesn’t endear England to me, even if it is just a ploy. If this went through:
– No Freedom of Movement, no Single Market.
– International companies CEO’s will all of a sudden realize they will not be able to stay and run the company for much longer. These people go where the money is and the boards too. How do you think a vote would go in board meeting about losing most of the board and management or relocating? Say goodbye to revenue makers.
– International students will not be able to do undergrad (3yrs) + PhD (3-4yrs) in this Country.
– Academics will not be able to work. Who would move for a single project and then go back?
– Doctors will not come to a dead-end job, where their careers will be cut short.
– We (the EU citizens working in the UK) can probably forget about our pensions accrued in the UK.
– EU people with homes and steady jobs and families here need to seriously consider what they will do in 2-5 years time when they are deported. They probably need to think now, not when they lose the right to own property in the UK.
– The UK pensioners are coming back. EU will reciprocate. The UK is thus swapping a young and energetic work force for people who are more likely to need government services (like NHS) than contribute to them.
It is an absolute pipedream to say, but if you are highly qualified, you are fine. No, I am not.
(a) Our relationship is not as one sided as you might think, England. I contribute to the body of knowledge in a very specific area that captures interest of many, which at the same time is not terribly overpopulated (perhaps 20 people in the world work on this). It is not like I am only sponging off you, England. You are sponging off me and my expertise and borrowing my reputation to enhance yours. Thus, let’s not pretend that I will be pathetically grateful if only you could throw me a small time limited bone. There are other kennels.
(b) If I am not welcome, well, f*ck you too. In the words of Arthur Dent who in HHGTTG lies in front of a bulldozer that is trying to wreck his house: “We’ll see who rusts first
(c) If I am a “highly qualified” migrant, why exactly would I want to come to this bigoted and racist Country? The pound is in the dumps, the long-term career prospects are finished, my family cannot come with me, the atmosphere is stuffy and uneasy. Should I come for the weather? Or so I can be abused or issued an ID card (something the British refuse to adopt for themselves because it is an “invasion of privacy” and “government meddling into citizen’s lives”. I guess it is not a problem if this is done to non-Brits, since we are not really comparably human anyway, right?). From skimming the documents I couldn’t find out they’ll only do this to the EU citizens or to the commonwealth citizens too. If they do it to India, say goodbye to FTA with them.
(d) I understand I am used as a leverage for the dictator May (she wants sweeping powers and no debate or parliamentary oversight, of course she wants to be a dictator) to posture in front of her party and thus remain in power. And as a leverage where the UK shows EU how bad it could get unless it caves. I don’t appreciate that. I do not want to be associated with this regime, they do not stand for the same things I stand for, and I will be damned before I help these people stay in power or screw the British people in general through making myself available to use as a bargaining chip.
Fine. Many of us will go. We’ll both be sorry and then move on. Years from now, I’ll be reading the newspaper and find out whether you’ve prospered or imploded, England. And guess what, I’ll care about equally either way.

The rise of fascism in the West and the need to be loved

A colleaugue of mine, posted a note on Facebook, comparing Trump to Berlusconi. This is what I think about it.

I think, actually, that a comparison to Mussolini would be more apt. What, with the planned military parades (and here), the presidental proclamation of making january 20th the “national day of patriotic devotion” (there is a screenshot of the proclamation if you follow the link), the America First (here is the origin of the phrase), the nepotism (and here), the establishing of a common outside enemy, the framing of a country that is on the brink of destruction, needing a strong man to lead it (this is all in the inauguration speech. I won’t be linking to that piece of drivel, but it is easy to find it online), etc.

The word fascism comes from the Italian word for a bundle or sheaf (of, as is commonly portrayed, wheat stalks). The underlying premise is that each individual stalk is easily broken, but when they are tied together, they are almost unbreakable. So, the downtrodden masses that are fighting against a common outside enemy are united and unstoppable. The theory goes.

So “the Donald’s” rhetoric and actions are pure fascism. He even likes to be called the Donald (like Il Duce, right?). The second World War did not touch the States as profoundly as it did Europe (it was almost exclusively not fought on their soil), so the Americans are seemingly not getting as edgy as the Europeans are. There are a number of articles in the US press talking about the president being a fascist,(and here and here), but so far they seem to be more theoretical, labelling him but not drawing a logical conclusion – assholes like that lead people into war.

One can (cynically) hope that this will only lead into a military dictatorship on the US soil and not spill over into a full-blown world conflict. But the chance of that is diminishing – the world is already reacting (and here and here and here). Think about it. The world did not want to get involved in the WWII when Hitler annexed Poland, they figured that if he was given a little, then he would stop. Much like Putin did with Ukraine, much like the Donald is planning to extort the other NATO members into paying “protection money“. I predict that the world will accept a little bullying in order to not plunge us all into war, but when it becomes clear that nothing is ever enough, it will reluctantly take a stand, which will bring a response and it will all escalate from there. The outlook is fairly grim in my opinion.

Why do I think the demands will not stop, if the Donald (or possibly Putin in Europe) is given some leeway? Because they never do. There is no previous situation ever, where strong-arming stopped because the bully has had enough.  It sometimes stops when the victim has nothing left to give and the bully moves on, and sometimes it stops because a line is crossed and the victim fights back. But bullying does not just stop if the bully gets what they want. Why would it? Makes no rational sense.

The other issue is that Trump cannot get what he wants, the way he is doing it. He wants to be adored and respected. He wants to be seen as manna from Heaven. So he demands this. And his demands get him obeisance and smiles through gritted teeth, initially (because people hope he’ll go away and pester someone else). He is not content with this on some level, so he makes more extreme demands in order for people to prove their devotion. He just wants to be loved, don’t you see? This alienates more and more people, which makes him more and more unhappy, which results in more and more impossible requests, until someone snaps. In this respect, this a crossed transaction.

Trump says: “Prove to me that you love me – show me some respect, tell me how cool I am and how everything I touch turns into gold!

The world says: “Well, so far there is not much to respect. We’ll see.

Trump says: “That is not the way to treat somebody as cool and valuable as me. I guess you need to see what you are missing. I am building a wall! I am destroying NATO! I am decimating the social safety net! See what happens when you don’t love me? Now, apologise. Apologise for treating me so unfairly!

The World, Mexicans, Women and other interest groups figure they need to find some sort of common ground, the basis for rational discussion. They are wrong. They are looking to discuss things, Trump is looking to be adored. If they give him that, he will stop squeezing them while he believes them.

The international community will not appease him for long. Because of history, because of egos, and because, ultimately, pretending to adore someone you don’t like much is a lot of work and grinds you down. They figure this is a game of chicken, and international negotiations, and playing chess. It is not. Trump will not blink first, because the things on the table are not the things he wants. So why blink? The world could either do what Melanija did, that is take one for the team and smile and let itself be screwed while picturing the piles of cash it can get out of the deal. Or not give an inch, but never escalate into war. Essentially do a Putin, but not be as sleazy about it.

The people from the States should stop deluding themselves. For those who did not vote for him, there will never be a silver bullet. The electoral college will not change their vote, the recount will not show anything, Trump will not suddenly pivot. There will also never be a time where the majority of the Trump voters will say: “Ah I guess this poverty, famine, lack of social care, environmental destruction, etc is all my fault, I am so sorry“. Stop with these delusions. The best you can possibly hope for is for people to not mention the screw-up and change the topic when it comes to their involvement. These erotic fantasies of people admitting their guilt and throwing themselves at your mercy are pure fiction. What will probably happen is that the administration will find a way to spin any fuck-ups in a way where they will be somebody else’s fault (see Brexit negotiations, if you want to see how this works in practice).

But for those who did vote for him and bought into the act – He will also not start caring about the middle and the working class. The way he figures it, he is awesome and should be liked by default. Why should he do anything? He is adored by default, right? So, he’ll screw you, and you will like it. If you don’t, he’ll screw you harder, and if you complain, you will stop existing in the Trump Universe, because in that Universe only people who like him exist.

What you should do is (a) stop fucking around with Democracy. I don’t care how entitled someone feels and how sure they are that it is their turn, you should listen to what people are telling you. If an unknown senator who wasn’t even in your party before the primary can seriously endanger your sitting champion and raise more money then her, well, you could have listened. It is not given that Bernie would have won. Who knows, it doesn’t matter now. But what matters is, that this is what you fucking get, when you tell people what to like. (b) Prepare to pick up the pieces if there are any pieces left. Your nature will be pretty much obliterated, your healthcare will be a joke and your standing in the world will plummet, but on the other hand, the only way is up :).

Here is my prediction of what will happen:

The Republicans will ram through every piece of legislation they can think of and pin it all on Trump. Once he is done being useful in an active role, they will impeach him. Well, not them. For impeachment to start, the simple majority is enough, so only a few Republicans will need to have a “change of heart”. In order to fire the guy, 2/3 majority is required. So, I expect that an impeachment hearings will start and then all of a sudden something will come to light “that changes everything” and now all of a sudden many Republicans will realise how incredibly “morally corrupt” and “treasonous” Trump is. So they will vote for impeachment and throw him to the wolves. Mike Pence will be the president and he will be better at it than the Donald. Oh, the public wants to get back the benefits they enjoyed before Trump? So sorry, Trump did that, not the Republicans. It is a good thing he was caught on time, because can you imagine what kind of things he could have pulled if he was not, they’ll say. We cannot just countermand the legislation that was already accepted and signed off on by the president, can we? That would set a dangerous precedent. When the time for re-election comes around, Pence will come off as so much better than Donald that people will vote for him out of relief.



The fight for the interpretation (or: After the Brexit speech on January 17th, 2017)


There is now a fight going on about what the British people wanted when they voted to leave the EU. The first rational thing to do in this case is to look at the referendum question. It was exactly this:

“Should the United Kingdom remain a member of the European Union or leave the European Union?”

You could vote “Leave” or “Remain“. If you were elligible, that is. Which I am not, obviously, I only spent 8 years in this Country, have a permanent address here and have a Tax residence here.

But, this is the exact wording of the question. Everything else is window dressing and pointless decorations. What people thought they voted for is irrelevant. There was a clear question and a clear answer was expected. 52% of participants voted “Leave“. There is nothing unclear about that. Those who could be bothered and were eligible made their wishes known. That is absolutely clear. Leave, it is.

The citizens who wanted to stay in the EU (colloquially known as Remainers) now have a bunch of grievances. They are saying that mostly the old people voted leave (here and here), leaving the young generation to deal with the fallout. They say that the Leave Campaign lied about a bunch of stuff – for example about the famous £350M per week for the NHS – here and here. Or that the UK would be staying in the single market, etc. This is all beside the point. The people have answered a simple question. Why they they answer in a specific way, and how much they were lied to, is beside the point.

Do I think they are insane? Oh, yes! Yes, I think they are in the process of completely screwing up a whole nation and making England into a historical footnote about how to quickly ruin yourself. I think they have relegated themselves to an obscure little island, where there will soon be no social net, no equality, huge class segregation and where people will be left to die on the streets once they outlived their usefulness. Of course, my opinion is also completely irrelevant. There is no formal reason to object to the result of the referendum. And personal opinions do nothing for this debate. The answer is clear and the Remainers should not question it, or re-interpret what it means.

At the same time, this is true for the Leavers (those who voted to leave the EU, colloquially) and the UK government too! The government or the Leavers should stop telling me what people wanted, when they opted for “leave”. Like, for example, Mrs. May saying: “[…] That is why both sides in the referendum campaign made it clear that a vote to leave the EU would be a vote to leave the single market. […]”. There were no questions about immigration, there was no question about the single market, or about leaving the jurisdiction of the EU court of justice in the referendum. There is no way to extrapolate any of this from the referendum question. None! The people voted leave and the government was tasked about getting the best possible deal. They have no mandate to interpret what the vote actually means. It means exactly what it says on the tin. So far, Ms.May’s reach seems to be fairly limited. She and her stooges seem to be keen on leaving the single market, tanking the pound (Remember, before the referendum the GBP:EUR conversion was roughly 1.35. In January 2017 it is roughly 1.15), losing the financial passport (with financial services being the biggest British export and here), abolishing universal health care, and social services, threatening deportation (and here), and cutting the taxes for the industry. In short, England is well on the way of becoming a third rate banana republic, much like the US is currently striving to become (with nepotism and plans of military parades).

Therefore, the incompetence of the current conservative government and the labour opposition (that is doing fuck-all to stop this dismantling) should not be covered up by saying that this is what people want and everyone should shut up and get with the program. The interpretation of what people wanted seems to be well in line with the tories neo-liberal agenda, but there is no way to know from the referendum question what is it that people wanted. Oh, I hear you say, we should ask people now, what they want and find out what their priorities are. Also, I hear you ask, are you saying that Ms May and her bunch of oafs haven’t done this already? Well, they might have done it, but if they did, they are certainly not reporting it. Because this is what people want: 90% of the poll respondents want to remain in the single market. Polled individuals say they want increased fairness in the society, based on social justice and equality. So, no, the people do not want curbing immigration at any cost, they do not want the dismantling of the social net at any cost.

Simply put, the data does not support the claim that Mrs. May and her flunkies are doing what the people want. They are doing what they want, but not what the will of the people is. Either because they haven’t bothered to discover what people actually want, or (more likely) because they could not care less about what most of the population wants.

Mladina about Brexit

I translated an article in Slovene about Brexit from a popular Slovene Magazine Mladina. To be clear, the following text is not mine, it was written by Grega Repovž and the original can be found here: All the rights are retained by the original author. I only translated it after the article became freely available online (as is the case with all Mladina articles a week after they appear in press).

Time for The Workers International!

The British did not vote against the European Union, but against the free movement of labour. And they are right: the European labour market benefits the rich and the Capital storming Europe weakens and destroys it. Of course you can point the finger, join in, and be appalled at the Brits. Look at them, they really are racist, you’ll be saying, that is what this was all about. They do not like the Poles, they do not like the Slovenes, and they do not like the Pakistanis … But the truth was actually clearly indicated by those Brits who have voted to exit the European Union: The free movement of labour along with the free movement of capital and services, that is presently the foundation of the EU, to them signifies an unfair competition among employees, reduces labour and social rights of the population, and leads all those UK residents who can only offer their labour, into an ever growing spiral of increasing hardship. And the immigrants are victimised in exactly the same way.

Of course, the Brits, who have voted to leave the European Union, do not say that they are bothered about the free movement of labour. Most of them are less politically savvy voters. They believe the immigrants stand at the heart of the problem. But if each of us makes a list of friends and acquaintances, who from 2004 to today went to Germany, Great Britain, the Netherlands, France, etc., found a job, and created a new life, a pattern will emerge. If we exclude those in highly skilled positions, whose pay is tied to their specific knowledge, we’ll find that in most other cases these workers’ salaries are lower than average in that country (for that position). In addition, most of these individuals do not hold open-ended appointments and their job security is generally poor. Out of of my acquaintances, in all but two cases (one working at a University, another in a hospital), no one is paid equal wage compared to their British co-workers. Even my two acquaintances are not quite convinced that their status is really the same, although they are reluctant to talk about it at work. Almost everyone who is not extraordinary in some way, works more than allowed to by law, has a lower standard of living and is paid less than their British, German, or Dutch colleagues. The vast majority of those who perform less demanding jobs, does not hold a long-term or open-ended contract, and their workdays are longer than it’s legal. They work Saturdays and Sundays, and their pension plans are minimal or non-existent. Many of these people have been interviewed in various Slovenian newspapers, or on the national television. Their life stories were presented as an umitigated success in Slovenia. While in fact these individuals do not live so well.

Most Slovenians who work abroad, did not get their jobs because they were above average, but because they are simply willing to work more for less pay compared to Britons. In most cases they receive no workers benefits or allowances which are common for Brits and indeed for those Slovenes who remained in Slovenia. Starting with the the paid leave, which for many is significantly lower or non-existent. But these are only the most visible cases.

The easier the job, the less likely is it for employers to observe the EU (or British) standards of employment and the more likely that the job will be held by an immigrant.

The harshest cases can be found among those who work through the various employment agencies. They do not appear on the labour market as employees, but simply as a service that is, for example, offered to a German or a British company by a Slovenian agency. We are very familiar with these cases in Slovenia: TV Slovenia journalist Jelena Aščić monthly discloses the horror stories about abuses that happen through these agencies. Although the spin is usually that this is a shady business practice that only happens to Slovenes, perpetrated by Slovenian companies. In fact this is now a normal standard in the European labour market. European companies everywhere use this cheap labour from Countries that have a lower standard. Slovenian companies do the same thing by, for example, “importing” cheap workers from Croatia. In Germany, several million individuals live and work this way.

Of course, Slovenia is not at all different: Slovenian construction sites are full of employees from former Yugoslavia, as well as from Romania, Bulgaria and other Countries. They are working for substantially lower salaries than their Slovene counterparts, labouring for 14 hours a day and living in (for us) impossible conditions. They receive their money directly through 3rd World shell companies, and this is all tolerated for the sake of increased productivity.

The Capital, the higher classes and partly the middle class, reap the only benefits from the free movement of labour. Everybody else suffers from it.

Let’s look at the issue from the other perspective – from the viewpoint of the resident workers. Social classes hold differing opinions on the precariat. Higher and middle classes across Europe reap benefits from this cheap labour – their lives are more comfortable and affordable. If the shops, cafeterias and other companies that are part of the service industry employ cheap labour, they can lower their prices and thus their customers can benefit. If a local plumber from Manchester gets away by hiring Polish workers, who are paid less (and outside the established Union rules), they can therefore have lower prices and their customers benefit. The richer the individual, the more they stand to gain from the influx of cheap labour. Benefits span various governmental systems too – for example, the health services across Europe are increasingly hiring nurses and servers educated in poorer Countries, because they are cheaper. These immigrants usually come from poor living conditions and are willing to work longer hours for less money, they live in poorer and smaller flats, and are ready to give up many things, which are otherwise completely run-of-the-mill in a Country where they live now. Often these individuals are employed through the “inventive contracts” that allow for lower standards.

Today most of the EU economy is based on this abuse of labour – Slovenes might be used to this kind of movement of labour as it used to be governed by international treaties (for example, between Yugoslavia and Germany in the seventies). Nowadays all of this is covered by the fundamental documents of the European Union. Moreover, that is the essence of the European Union: the free movement of capital, services and labour. However, everything is part of the globalisation process, still one of the inviolable postulates on which the world is founded. This of course benefits the Capital first. It can not be denied, however, that the most underdeveloped countries and their citizens also reap the benefits. But on the other hand we get a shaken proletariat in the Western world.

Great Britain is not a typical European Country, for its standards were the first to decline. In fact, they were the first in Europe to introduce the most ruthless neo-liberal doctrine (under the auspices of the then Prime Minister Margaret Thatcher). And even after the austerity crisis, Britain has remained committed to the European austerity strategies. All the proposed cuts have been enacted by the British government itself. This coincided with the opening of the labour market, though.

Great Britain is one of the end links of the worker migration chain. I am saying this as young people from Germany, Sweden, or the UK, except for the highly specialised ones, do not leave for greener pastures around the world, as a rule. There is no need for that. This puts them in a stark contrast to young Slovenians who move to the UK in order to improve their lives. The Brits mostly relocate to Slovenia after they retire (especially if they are working or lower middle class), because the cost of living is so much lower here that their pensions afford them a better quality of life.

The European open labour market poses a large existential problem for less educated Brits across all of Europe. Their main difficulties are now largely linked to the open labour market. How, for example, can they compete with a young Slovenian girl who is prepared to share an apartment with four other seasonal workers; who is ready to forget about having a pension scheme, and the usual number of days of leave? How can they compete with a Croatian tire technician whose monthly salary at home was 340EUR and plans to earn some money and return home to Osijek in five years?

Let’s make another step towards the understanding of the emerging unease: How is a normally-situated Brit to compete with a Syrian refugee who has lost everything and is completely destitute? Someone who does not care about a pension plan, and is prepared to work seven fourteen hour days per week, without ever going on a leave? How can a young Hamburg architect compete with a young college graduate from Slovakia, who is perfectly willing to live in substandard conditions, only to gain hands-on experience? In addition, his apprenticeship wages will be only half of the German’s apprenticeship wages, but at the same time they will amount to six times the average wage in Slovakia.

Is it really so abhorrent to oppose this state of play on the European markets? The British, who are today protesting against the European labour market, are not asking for anything extraordinary: they only want to stop the erosion of their social, labour, and general rights that is carried out in the name of allegedly higher goals (which are in fact, just a push for higher corporate profits in disguise).

UK politicians are constantly pointing to the European Union as the culprit in this, although the truth is the reverse: the neoliberal social order in Europe is emerging from Great Britain, and not vice versa. The working class’ frustration is much greater because Great Britain is evidently not a Country in crisis, with its GDP constantly on the rise and with ever increasing corporate profits. At the same time, in the entire post-crisis period (which coincides with the freeing of the labour market), the wages in the UK when pitted against inflation, are declining, social rights are constantly being reduced, and jobs are getting less and less secure.

Things are similar in Germany, even though this a Country rising quickly in the economic sense. Obviously the emerging inequality is not felt by the higher and middle classes, together with employees in the public and state administration. However, all the manual workers and those working in less demanding jobs experience it daily. Their standard of living is falling, despite the good macroeconomic results. They are the ones who suffer the consequences of a single labour market, they are facing cheaper workers from poorer European countries, and from Syria, Turkey, and Iran. In this market there are no longer any rules, and that effectively allows for the justification of any current neo-liberal economics. Are the Brits not in the right to oppose these inhuman conditions? Why should they support something that increases inequality, as it forces them out of the labour market, a system that makes them uncompetitive, and forces them to lose their elemental dignity?

It is unsettling that the anger of the proletariat, who yesterday still belonged to the lower middle class is expressed as a crude racism. It is obvious that a Pole working for a third of a minimum wage, under shameful conditions, in a job that five years ago was done by an Englishman or a German for a normal wage, is not the one to blame. Sadly, the ire of the population, stoked by the media and politicians, keeps getting diverted towards this unfortunate foreigner. In fact, both the disenfranchised Brit and the immigrant are the victims of the system that forms the foundations of modern Europe. This is the EU: an affiliation of 28 states that keeps lowering the taxes for the rich and the corporations, an affiliation where the European bureaucrats do not pay an income tax, an affiliation of Countries where economic growth is based more and more on the destruction of workers’ and social rights. And this union points to the free movement of labour as their crowning achievement.

To reiterate: the free movement of labour in the Western, richer European Countries benefits the rich, the higher class, and the upper middle class. For everybody else, it is an existential nightmare. And to these individuals, the workers who are willing to work for less money than is needed for a dignified life, pose a problem. They are like quislings in a war. They are the strike-breakers. Can we really approve of someone who is willing to work for less (regardless of their personal hardship), and as a consequence take a job of someone else? How was this ever acceptable?

The European labour market plays one worker against another. Exploiting the plight of a Romanian woman, who can not survive in Romania, and is pitted against a distressed Italian woman who could not accept such low wages as that would mean relinquishing their none-too-stellar-as-it-is standard of life. This is the European Union. Why would anyone want to support such a Union? We should not forget that in the previous decades the profits of corporations and enterprises were constantly on the rise, and that the highest classes have never in history been experiencing so rapid an increase of wealth. We should remember that these growing profits are largely due to the circumvention of labour rights and actual reduction of working class wages.

The growing fascism and hatred against immigrants and refugees, which often culminates in hatred against Muslims can be clearly blamed on the European Union and, of course, on all the Countries and governments that still follow the neo-liberal concept. Britain is among the least innocent parties in this respect. This is the only fundamental problem: There are more and more Europeans facing an existential crisis exacerbated by the fear of being unemployed. This fear is caused by the European labour market, where all the rules have fallen, and the golden standard is to exploit the employees. A market where it is permissible to play the poor and needy Easterners and “Southies” (for example, Slovenians) against the existing workforce. Do we really think that opulent xenophobia and the rise of nationalism in Austria has no connection to cheap workers without proper contracts from the Czech Republic, Slovakia, Hungary, Croatia and Slovenia, who are willing to work more for less money? Of course, businessmen (owners of Capital) are satisfied with higher profits. But why should this seem acceptable to an Austrian who has to accept a lower living standard to facilitate these profits, and is constantly reminded that the Slovenes of Styria, Carinthia and Prekmurje are far cheaper than them?

British withdrawal from the European Union can turn out to be one of the best things that happened to modern Europe. If the intellectuals, and the left-wing and Union leaders are able to seize this opportunity. Brexit should signify the beginning of a new workers’ International, bringing together workers, both domestic and migrant, for we should understand, everyone is disenfranchised, and no one is in a good spot right now.

The European Union, with its corporations and lackadaisical opulence can only be saved by admitting that it has betrayed the Europeans by serving the Capital. It should immediately start to recognize the rights and dignity of all workers by enforcing the same standards for all. Because otherwise the rage will only grow. The rage of employees whose lives are getting worse while profits increase and GDP grows, is growing stronger every year. If nothing happens sooner, it will only be possible to stop the fury with tanks, and an army. That is also a possible European future. Where the immigrants, who are no less victimised by the discriminatory legislature, will quite possibly be the first victims of this anger. This victimisation, where the rulling class under auspices of European treaties and national laws enacts the exploitation of labour and workers is especially true for Britain. The European Commission President Jean-Claude Juncker should therefore cease browbeating British sceptics; and the MEPs, another wealthy European caste, should stop applauding him. How shameful it was for them to reveal this week that they understood nothing, and that they do not understand the problems that the offended Europeans are facing.

Great Britain has sent a very clear message to London and Brussels, on behalf of the European working class. The Brits may seem silly, and perhaps we can point to famed British arrogance. But let’s rather not. This behavior is an expression of a long-term hardship, for which the EU is not solely to blame, but it did help the neo-liberal politicians in all Countries to exploit their labour markets in order for companies to benefit to the detriment of their citizens. This is the hardship we need to address.


20160607_105201587_iOS 20160607_105148422_iOSOK, let’s talk about Brexit. I have only peripherally been following this overly politicized storm in a tea cup. It is not that I think it is impossible for Britain to shoot itself in the foot and “leave”. I guess it is possible, but I have some remnants of faith in the preservation instincts of the Brits. The campaign that is in full swing is rife with manipulations. And this is what bugs me.

A leaflet was recently delivered to my door, called: The UK and the European Union: THE FACTS (see image). I naively opened it, expecting to find said facts. They are sadly absent or twisted. It is not clear who wrote this piece of garbage – it seems that the authors would prefer to not be labelled racist bigots, so they stayed anonymous.

First there is a veiled appeal of telling us how when EU started, there were only 9 states, proud and tall, but now there are 28, full of riffraff and uncivilised savages. They do not come out and say it, no, what they say is that in the next round “[…]Macedonia, Montenegro, Serbia, and Turkey [will be considered for membership]”. And then they say: [sic] “If they are let in, they will have the same rights as other member states.”

(1) Heh. I have a hard time imagining that the authors think that right now all the member states have the same rights. If they do believe that, they are divorced from reality. Yeah, sure, Croatian minister of finance has exactly as much sway as the German one in deciding policy, riiiight. Or the Greeks, or Italians or Hungarians, they have exactly as much say right now as, say, Britain or France. Even now, the EU is not a union of equal states. Come on, wake up and smell the coffee.

(2) If we disregard (1), then I am wondering why is it surprising that members of a Union would have equal rights? Is that something that needs to be emphasised in order to scare common folk? Wooo, now a dirty Turk or a lazy Montenegran will be able to decide who to vote for in the European elections and then hope that these people will represent them fairly in the European Parliament. Terrifying, I know.

(3) While England used to own most of the known world at one point in time, the idea of indentured servitude is not as accepted now, as it was then. Your Turkish barber will now have a voice, yes. He is not your bloody slave. Rest easy, you will still be able to hire Brazilian maids even if South-Europeans will suddenly need to be treated like people.

I won’t go into every paragraph of this bumpf. Will just comment on a few more.

More than half of net migration to the UK comes from the EU

250.000 people in a year! In a population of 60+ million. Assuming the English stop reproducing now, they will be extinct in only 240 years! The bloody foreigners are stealing our jobs! Taking our women.

I can understand that people would prefer the competition to be eliminated by any means necessary. After all, who do these foreigners think they are? We have enough nuclear physicists, we don’t need any more. Do you? Sure about that? Do you realize that even when you stop training nurses for five years, people will still need them in the coming years, but they may be French now? There is an assumption that if only the pesky Europeans would not come, then everyone will have a job, regardless of their level of incompetence.
“The EU costs us 350 million GBP a week”.
First of all, [citation needed]! How did they come up with this number? Is there a person who knows how much money is actually going to EU and what does this entail? It seems to me as if this was fairly rule of thumb back of napkin calculation, that gets worse later in the text.

That is enough to build a new NHS hospital every week of the year

(1) It is almost as if the authors are suggesting that if we leave the EU, the money left over will be used for building hospitals. Come on, don’t embarrass yourselves, or me. Stop pretending that the money going to the EU now, will later be magically re-purposed to help out the poor and needy. Also, does England need 50+ new hospitals in a year? Who will staff them? That’s right, the pesky trained foreigners, because you managed to screw up the NHS.

We get less than half of this money back, and we have no control over the way it’s spent […]

[CITATION NEEDED!] How do you get to this number? Do you factor in the customs fees you are exempt from? Do you factor in the fact that now the financial market is in essence based in the City? You better believe it that the first thing that will happen on Brexit will be that the European financial currents will be diverted to Frankfurt.

We have not even started with the issue of the UK breaking up. England may want to leave, but Scotland would probably want to stay in the EU. Here is an interesting article on this from the Salon.

You see, the problem here is also the one that happens in large families. Those of you who come from such families know – it is fine for siblings to cross over the nuclear line at will and massacre each other, but god forbid that an outsider would talk shit about their family. Britain “leaves” and it is not rid of the unsophisticated and stinky brother in law, they are just not allowed to talk shit about him anymore.

The island will physically not move, let’s be clear. There may be a divorce but the other aggrieved party will not stop existing. First, there will be a fight over the spoils, which will simply mean:

(a) Customs fees and that will hurt the UK more than it will hurt Europe. After all, what has Britain got to offer as an export that is quintessentially British? People do not buy many Astons and the bananas are dying out anyway. The steel industry is screwed and many of the UK industry giants are not owned by the British any more. The UK pensioners who buy prime real estate in Europe do not count as an export good.

(b) These “ex-pats” all of a sudden will not be European citizens any more. This will be a lot of fun, when all of a sudden they will need to secure citizenship to own real estate in Europe. I am gleefully looking forward to those buying real estate in Slovenia having to pass a language exam (the link is in Slovene, but don’t worry, you’ll need to learn the language anyway as one of the citizenship requirements of showing your dedication to your new Motherland). I can still remember how difficult it was to buy property as a foreigner in Europe, before the Union. Have fun guys and girls. You should especially enjoy the point in time where all your real estate contracts get voided, because you cannot own stuff in Europe any more and the local authorities come with bulldozers to tear down illegal housing. Think I am making this up? It has happened before. My family (who are not Croats) still owns a piece of Croatia coastline where a luxury hotel is now partially built on. The land was seized and our vacation home bulldozed. You are saying this cannot happen in Europe, because it is too civilized? I have two words for you: Syrian Refugees. Still think Europe is friendly to foreigners? Especially after they spat all over it, like you are doing right now.

(c) For centuries now, England has been the centre of academic excellence. In the last decades the tuition fees have gone up, and they have always been double for international students. So, bright Europeans were incentivised to come to England by having to pay “only” domestic tuition fees. The brightest stayed and were offered jobs. If the fees are suddenly doubled (amounting to about 20,000 GBP per year + living expenses), people will be sad but not for long, as there is also Bologna, Sorbonne, Max Planck Institute and many others. Well, these institutions might be slightly less shiny than, say, Cambridge, but they are about 20,000 times cheaper too. So while academics have profited from having access to outstanding institutions steeped in tradition and research excellence, these institutions have also benefited from having the brightest minds in the world at their disposal. This will peter off with Brexit. Have fun keeping up with the rest of the world. To be clear, there are very few English PhD students and postdocs, comparatively. By the time they get to the PhD level they are so far in debt that they figure they’ll work a bit, pay of some of the student loans, and maybe do a PhD later. Most then realize that having a living wage is hard to give up and don’t come back. So, England, you will be driving away the brightest academics and will be left with a lack in the end which will lead into declining research output and into a slide in the world rankings. And then for new academics, Bologna and Berlin will start looking more and more enticing – cheaper and now also academically comparable.

I am in a bizarre position where I am defending EU, although I think the bureaucrats in Brussels have made some very questionable decisions lately and am, frankly, all for destruction of EU in the present form. It does not stand for what I stand for – I do not believe in the same gods they do. I do not worship at the shrine of austerity and I do not accept that since someone decided to play fast and loose with everyone’s money, the taxpayers are now to blame for this. I do not believe that people should be turned away at the door, because they are less fortunate than me. I’d much rather pay for a refugee shelter than for some hedge fund manager’s fuck-up, especially since I am not at all convinced that this wasn’t the plan from the start, i.e. to gamble, and if profits are realized, well, good for the banks, and if they screw up, the people will bail them out.

Thus I find myself in this weird position defending the EU. And I am doing it, not because the EU needs saving, but because I think this pamphlet is such a blatant attempt at manipulation that I am offended by it. If England decides to leave, fine, but they should decide on the basis of facts, not “facts”. I don’t really have a horse in this race in the sense that I am already a resident and probably my rights will not be taken away, so on one hand, I could actually profit from less competition. On the other hand, travel would be more difficult, and England would falter financially.  And that would suck for my standard too.

About nationalism

Recently, I came across posts on Facebook, claiming that politicians are importing refugees and migrants into their countries in order to get their votes. Since this is exactly what I proposed about six months ago I don’t have an issue with it, although I do not think it is happening, at least not in Slovenia. This was, however, not what I wanted to focus on today. I find the attitudes expressed in the comments sections interesting, not because of what they say, but because of what they assume.

The conversation in the comments sooner or later turns towards the ineptitude of the nominally left, but actually fairly conservative Slovene government.

Someone want to challenge my claim about the leanings of the current ruling party and claim they are left wing? Well, what are the prime minister’s positions towards abortion? (He is against it). Towards same sex marriage (he is not officially pro or contra, but the ruling party invested exactly zero effort into the recent referendum campaign). What is his position towards migrants? (Officially not having a problem with it, but building razor wire fencing around Slovenia at the same time). What is his position towards workers rights and benefits? (Austerity measures are the thing. No wages increases, no Universal Pay, etc). What is his position towards religion? (A practicing Catholic). Not incredibly left wing, don’t you agree?

Anyways. The conversation turns towards ineptitude of the Slovene government and how they pander to the members of former sister republics of SFRJ. The arguments given are that the lefties keep offering jobs to migrants in order to secure votes. And the proof? Well go to a governmental agency and see that “most” surnames hint at individuals being from former Yugoslav republics. The fun thing is that people do not assume at all that aptitude might have something to do with it. Now I am not saying that merit always plays a pivotal role in employment in Slovenia, but the fun thing is the deflection, still. The posters do not even entertain the idea that (a) they might be crap at the specific job and that the person filling might actually be quite good at it, and (b) they seem to assume that there are “genuine” natives here, who are interested in doing a specific job. This seems to also be happening in England – there are cases of people I know, who really would like to offer a job to a native English person, but when they advertise, people who apply are either not English, or are English, but do not want to do the job that was advertised (In this case, the guy is a farmer and he advertised for a farm hand. The only native English person who applied told the farmer that he did not drive a tractor and was not prepared to learn).

So, the defeatist attitude is hidden in our collective psyche. No Slovene native wants to be a garbage collector, but if the job is filled by a Bosnian man, that means that “they come over here and steal our jobs“. It is a job that nobody wanted, for God’s sake. I suppose you would be more content if no one collected garbage just as long as the bloody foreigners don’t make a living?

Then there is an idea of separating the ability to work from the ability to be politically active. The neoliberals would prefer this. Why? Seriously, what could possibly be the rationale in allowing someone to create a life somewhere, work and pay taxes and be a productive member of society, but when it comes to making actual decisions, they are treated like underage children? The irony is that England is somewhat similar in this respect. I am a resident, my primary domicile is in England and I am allowed to vote in local, but not general elections. I actually get a voting slip, but they do not allow me to vote (in general elections). This is bizzare. When I asked the nice lady at the polling place why this is the case, she told me that I am not a citizen and therefore I have no say in who gets voted into the parliament. When I asked her whether she did not find it problematic that me and people like me could vote in the local elections, she said that that is absolutely fine. I then asked why she did not worry about us subverting the system from the ground up – i.e. let’s say, we all vote labour. Therefore Cambridge gets a strong labour based city council and a labourist mayor, therefore labour policies get enacted unopposed, therefore the rest of England has a chance to compare the relative success of two opposing sides of governance. Therefore, they get a chance to vote for what works best in the general election. People like me, and me thus influence general elections whether the Brits like it or not. So why does she not find this problematic? And she said that we should have a say, after all we live and contribute here. My point exactly. And we started going in circles. Why do it halfway? Prevent me from voting altogether and be branded nationalist or allow me to vote.

After Paris

I actually wrote this some weeks ago. But it is still topical. D

I keep seeing posts on the Internet about how it isn’t good that the person or person(s) responsible for the Paris attacks had their passport stamped in Greece. This supposedly means that we are letting terrorists through our borders (well, doh) and by extension there is a growing belief that this may lead people to equate refugees and terrorists. To a certain extent, this is already happening with people quoting Dawkins about how life would be so much better without religion.

The issue is not religion. One can always find excuses for doing something. If there wasn’t religion, it would have been something else. Deity knows that we always find rationalisations. If there wasn’t religion, there would be other stuff, like sexual orientation, dress code, colour of skin, geographical location or the football club one supports. The point is that looking for a simple answer to a complex question leads to stupid, not the right, answers.

Who cares what the reason was? Will people be less dead if there was a reason? Who will decide what is a rational reason and an acceptable one? What if the reason is a culture that cheerfully sells weapons to anyone that would buy them? What if the reason is us, supporting governments who feel no obligation to abstain from using other countries as giant petri dishes for social experiments? What if people we vote for don’t even think about these things, because they were told how to act and react by those who buy their votes for them?

It is fairly easy to blame religion, because it is very comfortable to do so. It requires no introspection and nothing needs to change for us.

Then, there is the next step – terrorists are religious -> they came with the refugees -> terrorists and refugees are religious -> religion equals terrorism -> refugees are all terrorists.

OK. If refugees were all fanatics then there would be no need for them to leave their homes in the first place. Some rudimentary logic should tell us that. Let’s not insult intelligence by suggesting that it is easy or somehow desirable to leave your home, your friends and social networks in order to live like cattle in tents. Let’s not pretend that telling your kids that they will not be going to the same primary school or nursery as their friends and possibly their parents have, anymore, is something one does light-heartedly. Most people love their children and most will do their outmost to keep them from harm. So, why exactly would these people run with barely more than the shirts on their backs towards an uncertain future from an army that essentially shares their beliefs? Did I hear someone say that there are nuances in any religious practice? Well, hello Sherlock. Why the fuck do you think it is any of your business if someone wants to kneel on a carpet five times a day, while they essentially believe the same things that you do (goodwill and peace to all men, help the needy, support and respect one another, etc), and meaningfully contribute to the society they live in?

Are we clear on why, most of us do not agree to be moulded in a certain image by others who never question that image? Because we have a working neuron or two in our skulls. There is absolutely no doubt that all of us have or will allow someone to imprint how things should be and how we should act. The thing is that experience teaches that blindly following someone else’s ideals may lead to disappointment. Ours, that is. I am not even talking about religion, to be clear. I am not even talking about how wrong someone else is. I am sure people derive utility from their beliefs and this may work for many of them. It just doesn’t for me. So, there is no need to judge, when behaviour of others has no large impact on ours. A little tolerance helps there. I know some people who find Mosques to be a blight on the landscape and they do not want to be hearing Muezzins calling the faithful to a prayer. Well, I personally don’t want to hear the bloody church bells tolling on Sunday morning calling all faithfull to mass. It bugs me and does not let me sleep. But I grit my teeth and let people go about their business, because I live in society and it takes all kinds. I also fervently hope that those who impose on me with church bells will find it in their hearts to forgive those who pray to Mecca in the privacy of their own homes or in the building where this practice is meant to be carried out.

So, we have established that there are different levels of religious fervour. If nothing else, that probably means:
terrorists and refugees =/= religious (in the same way or to the same extent).

From there it shouldn’t be hard to postulate: all (terrorists) =/= all (refugees)

There are some individuals who are willing to abuse the willingness of others to alleviate human suffering? Well, doh. This practice is old as dirt. Same thing happens in fake charity appeals and many other types of fraud. The takeaway message is not to stop being human, because someone is trying to make us pay for it. My personal opinion is that we should continue to help, but be aware of the costs. Contradictory to what seems the majority opinion, I do not believe it is feasible or indeed possible to prevent all of anything (be it ice cream melting, or skipping classes, or terrorist attacks). One can however lower the occurence rates. There are, of course, several ways to do this. One of them, that I like, is to give people plenty of facts and help them decide. But who could do that? Funny you should ask. If only there was some process where all members of a country would get a chance to express whom they trusted and asked them to look after their best interests. This fictional person would then have to think about how to best serve all persons living in a specific geographic location. One of their roles would include *thinking really hard* about hard stuff like could it be that there are some people who want to abuse goodwill of others? And, what happens if these people would attempt to use my people’s willingness to help? Hopefully the conclusion might be that, this person working for all the cities in a given geographical location or “politician” to coin a term, would need to speak to their citizens and explain what the consequences are. Now if this “politician” did not have the mental capacity to foresee that something that has been going on for at least 500 years (we have hard proof of that) might occur again, they are not mentally equipped to wipe their own bottom, much less rule over citizens. If they did not think about it, because they were thinking about how to get to the next pay-check and payoff from a friend from the industry, then they abuse the mandate given by the people and don’t deserve our trust.

One question is when. When does a politician tell the people that there might be hidden costs. Should they wait for costs to be incurred, and then say: “Ah, well… we thought people might die. We just didn’t tell you.” Probably not. Should they do it before? I think so. But then the question is what to say. If one says: “… There is a chance that some extremists might slot in with the refugees and commit atrocities in a large European city”, then they have just insured is that at least some terrorists are going: “AHA! That is actually not a bad idea…”. So, what should be said? A politician would have to go on air and say: “You trust me to decide on this and I will. I want to help these people. Let me tell you why I decided this – Helping those who are in need of help is what makes us human. Being kind is its own lasting reward, so it was a no brainer. However, I am also aware that there are always those attempt to abuse the goodwill of others. So to me, the question is whether the risk outweighs the cost. What do you think we should do?” The alternative is to say exactly the same things but the last sentence which is then replaced by: “You decided to trust me to make those decisions for all of us, so I will. We will help,
because. Just because. If someone takes advantage of that, well, we’ll deal with them, but we won’t stop believing that helping those in need is the right thing to do.”


O malih ljudeh in malih politikih

SDS opozarja (po Twitterju, mensezdi), glej zgodbo, da se moramo varovati (parafraziram) “instant strank, z instant politiki in instant programom”.

Ja, ker instant stranke z instant programom so nekončno slabše kot etablirane stranke z vedno istim programom, ki ga nikoli ne izpolnijo? Naposlušal sem se predvolilnih obljub, ki potem nekam izginejo in “prvakov strank” ki vedno znajo razložiti zakaj nič ne delajo, ko so enkrat izvoljeni. To, da veš kaj boš naredil, če gre vse po tvoje in ne kaj boš naredil, če se ti nekaj sfiži, je (po Ericu Berneju, očetu transakcijske analize) definicija zgube. Zmagovalci vedno vejo kaj bodo naredili če ne gre vse po njihovo, in zgube nikoli, po Berneju. In potem že pred volitvami poslušam kako se kandidati dajejo v oklepaje, v smislu, “No tole bomo naredili, seveda, če bomo izvoljeni in če bomo v koaliciji in če bomo… “. To ni t.i. realistična drža. Realistična drža bi bila, če bi kdo rekel – “Naš program je takle: tole so naši maksimalni cilji, ki jih bomo lahko dosegali, če bodo izpolnjeni tile pogoji. Tole so naši minimalni cilji, ki jih bomo dosegali v slabših pogojih.” In tako naprej. Do sedaj še nisem slišal človeka, ki bi v Sloveniji rekel – takle je naš plan, taka je časovnica, taka je SWOT analiza, tole so naše omejitve, tole naše prednosti, tole bomo naredili v situaciji (a) in tole v situaciji (b). Hočem reči, da ni videti, da bi imele stranke kake stratege, ki razmišljajo korak dlje od točke, kjer dobi stranka mesto v parlamentu in lahko začne prej nezaposlene ključavničarje nastavljati v nadzorne odbore bank in državnih podjetij. Ni videti,da bi svetovalci “prvakom” znali vbiti v glavo, da izpolnjevanje kratkoročnih ciljev ni nujno daljnoročno najboljše.

Stranke pri nas so kot komunala, ki jo vedno preseneti sneg sredi zime. Na primer. “Ne moremo izvajati programa, ker sami nimamo večine!” Jah, to je za vas novost, da morate delovati v koaliciji in sprejemati kompromise? Zakaj začnete o tem razmišljat po volitvah in ne med oblikovanjem programa? Ni umetnost mesarit s polno ritjo vpliva, umetnost je nekje popustit in nekje pridobit, v vedenju, da so vse te igre dolgoročne. Danes imam vec moči jaz, pa se nekje prilagodim, čeprav mi ne bi bilo treba, v naslednjem parlamentu ti, pa se takrat ti prilagodiš meni. Ne? Obema nama je cilj izboljšati stanje za državljane, ne? Razlikujeva se pač v ideji tega, kako to storiti. In dokler to ne bo jasno, ne bomo nikamor prišli. Moj najljubši fanatični libertarec zelo rad citira Churchilla in pred kratkim je navajal njegovo krilatico, da naj bomo neizprosni v porazu in radodarni v zmagi (v prostem prevodu). No, tega se pri nas nekako ne moremo navaditi. Niti tega, da priznamo poraz, niti tega, da je taktično pametno, če se ne posmehuješ in zaničuješ nekoga, ki si ga premagal.

O visokem šolstvu in begu možganov



Retards (Photo credit: Bob.Fornal)


Polno potovalko imam analfabetov in ludistov, ki se čutijo poklicane za to, da nam povejo kako bi moralo funkcionirati šolstvo in kdo je tisti kader, ki ga pa res potrebujemo. Celo vrsto zmot in zablod najdem v dnevnem časopisju in twiteraških izbljuvkih vodilne elite.


Umetna delitev 1: naravoslovje / družboslovje

 O tem sem že večkrat pisal vsepovsod. Gre samo za taktiko divide et impera. Škoda, da se v Sloveniji taka idiotija prime. V praksi in v svetu ta delitev ne igra kake hude vloge. Samo naši politični giganti se lahko spravijo v situacijo, kjer naj bi ekonomistom odrekali sposobnost upravljanja s financami ali pa zdravnikom odrekali koristnost, ker so oboji družboslovci. Sladka ironija je, da so politične vede zagotovo družboslovne. V tej točki se moje mnenje in mnenje politikov o koristnosti njihove družboslovne izobrazbe popolnoma pokrivata. Seveda izobrazbe tistih, ki jo imajo in niso prepisali diplom/magisterijev/doktoratov ali ponaredili svojih spričeval.

Če se dotaknem svojih področij – veliko glavnih raziskovalcev na Microsoftu ali Googlu je psihologov. Microsoftu kot kaže še nihče ni poslal dopisa, da je računalništvo dosti bolj znanost, kot ti tisto kar izvajajo ti družboslovni pocarji.

Koristnost družboslovne izobrazbe se bo morebiti pokazala kaj kmalu, ko bodo ljudje v skladu z zgodovino in skupinsko dinamiko počeli kar vedno počnejo in presenetili tiste politike (kaže, da večino), ki konfuzno in nejasno mislijo, da je masa z njimi.


Umetna delitev 2: javno / privatno šolstvo

 V Sloveniji se javno in privatno šolstvo financira iz javnih in evropskih sredstev. Tu ni nobene delitve. Delitev je v tem, kaka merila morajo za financiranje izpolnjevati javni in privatni zavodi.  Zagovarjam idejo, da se sredstva vsem ustanovam delijo po jasnih (identičnih) kriterijih – vrstnem mestu univerz na svetovnih lestvicah, količino in vplivnostjo raziskovalnega dela v svetovnem merilu, kvaliteto obstoječe infrastrukture in akademskega kadra, številu zaključenih doktoratov… Na kratko, zagovarjam rahlo spremenjeni anglosaški sistem.


Zmota 1: Znanost = kratkoročni profit

 Ludistična teza, da vse kar jutri ne prinaša dobička ni vredno raziskovanja je tako primitivna, tako abotna, da skoraj ni potrebe po tem, da bi navajali primere, ampak dajmo vseeno, za vase zagledane intelektualne pritlikavce tam zunaj – cepivo proti črnim kozam, dinamit, najlonke, plastika, Internet, itd, itd. Nič od zgoraj naštetega ni bilo izumljeno zato, ker bi nekdo hotel izumiti točno to.


Zmota 2a: Če si nezaposlen, je to zato, ker si nesposoben / se ne potrudiš dovolj

Ta fantazija deluje v družbi, kjer delodajalci zaposlujejo po meritornosti, po objektivni oceni znanja in sposobnosti posameznika. Pri nas se zaposluje po principu nepotizma in vez ter poznanstev. Redki so posamezniki, ki zaposlujejo na podlagi sposobnosti. Seveda tudi pri nas obstajajo, četudi, ali pa ravno zato, ker vodilne klike praviloma ustrahujejo ali grenijo življenje tem posameznikom, ki prej ali slej ne zaposlijo kakega nesposobnega nečaka ali otroka tistih pri koritu.


Zmota 2b: Če si nezaposlen, je to zato, ker si nepotreben / nekoristen

Jah, ali pa nisi prave barve, si preveč prodoren ali nevaren, ali pa preprosto nočeš delati za arašide. Sigurno si nekoristen tistim, ki bi se radi poceni kitili s svojim znanjem, se strinjam.


Zmota 3a: Če te pozivamo k odhodu, ker nihče ne potrebuje tvoje neuporabne riti tukaj, potem ti ne boš šel, ker si preveč nesposoben.

Tukaj gre za smešno situacijo. Mislim si, da marsikdo razmišlja tako kot jaz – brez veze se mi zdi grozit in napovedovat temno usodo in ne vem kaj. Pač, ko bom dobil službo v tujini, bomo spokal kufre. Enkrat smo jih že, z lahkoto jih bomo še enkrat. Razpisi so zunaj, moj profil je za tujino zanimiv. Ne vem zakaj bi se moral pregovarjat z bedaki in jim obljubljat kako bo potem ko enkrat gremo prepozno in ne vem kaj. Pač, vso srečo, srčki. Tudi pes odide, ko ga dovolj dolgo brcaš.


Zmota 3b: Ker smo preveč zabiti ali prestrašeni, da bi te znali uporabiti, mislimo, da si univerzalno nesposoben.

Ta zmota spet deluje v hermetično zaprtem svetu. To, ali sem nesposoben, je z lahkoto preverljivo v globalnem kontekstu. Do sedaj empirija ne podpira zmote 3b.


Zmota 3c: To, da nekdo izven Slovenije dobi za isto delo 4x več denarja, je laž / se nas ne tiče, ker so tujci bolj naivni kot mi, ki vemo kaj je zares dodana vrednost.

Ja, ja, glej zmoto 3a. Moja plača na istem delovnem mestu je v Angliji približno 3-4x večja kot v Sloveniji. Stroški življenja v Angliji so nižji. Angleži so dojeli, da je raziskovalno delo dober biznis. Top 10 Univerze v Angliji obrnejo vsaj 25%+ BDPja Slovenije. Vsaka. Ker imajo kvaliteten kader, lahko dvignejo svojo reputacijo, kar privabi kvaliteten kader iz celega sveta, kar pomeni, da imajo na razpolago svetovno smetano, kar pomeni, da opravljajo kvalitetno raziskovalno delo, ki ima velik vpliv na svet, kar pomeni da za svoje delo lahko mastno zaračunajo, kar pomeni, da zaslužijo dovolj, da najamejo svetovno smetano, kar pomeni, da imajo kvaliteten kader…


Zmota 4: Ko rečemo, da smo šolstvu dali dodatnih 16M Eurov za zajezitev bega možganov , računamo, da nihče ne bo dojel, da smo prvotno šolstvu odvzeli 30 milijonov.

V bistvu Turk pravi, vzeli vam bomo 14 milijonov (in 71 milijonov  za raziskave) ampak to bomo prikazali, kot da smo vam namenili dodatnih 16M za mlade raziskovalce. Ne vem kdo vam še verjame? Kdo je dovolj zabit, da ne zmore niti malo pogooglat dejanskega stanja?



Enhanced by Zemanta

No Pasaran!

¡No pasarán! Resistancia - Non aux réacs _DDC0...

¡No pasarán! Resistancia – Non aux réacs _DDC0017.JPG (Photo credit: Abode of Chaos)

Ko sem l. 2008 odhajal v Anglijo delat doktorat se mi je zdelo, da je Slovenija v dobrih rokah. Majer je bil poražen, levica je prišla nazaj na oblast, ljudje so dali vedeti intelektualnim pritllikavcem in nemoralnim apartčikom, da jih ne marajo, pa čeprav so jim ti dajali bonbončke – dvigali plače in uvajali vinjete.

Zdaj, ko se vračam, prihajam s kislim priokusom. Znanje ni več vrednota v naši družbi, ravno tako ne poštenost (če je ta kdaj bila). Ljudje v stiski ožajo svoje delovanje na skrb za sebe in bližnje, ostali pa naj se znajdejo. To nas vse siromaši. Meritornost nima pomena. Vlada nam kriminalec in psihopat, ki mu njegove zveste oprode mazilijo noge medtem ko on planira kdaj jo bo popihal v Avstralijo skupaj z otrokom in pretepeno ženo.

Ljudstvo čaka kdaj bo kdo (ki ni oni) kaj naredil, da se ta propad vrednot in družbe ustavi. Novico imam za vas – nihče ne bo delal ničesar namesto vas (nas). In svet bo skomignil, češ, škoda, pa tako perspektivni so bili, potem pa se bo vrtel naprej. Edino rešitev vidim v tem, da prestopimo svojo lastno pritlehnost in nehamo razmišljati o tem kako so drugi sami krivi za to, da so tokrat na tnalu. Iz dveh razlogov: a) Ker na tnalo pridete prav vsi, ki še ostajate pasivni in ker b) je to manipulacija političnih “elit”. Ljudje ki dobro delajo, naj bodo tudi dobro plačani za svoje delo. Če so dovolj neumni, da nasedajo neoliberalni retoriki katastrofe, pa naj bodo vsaj spodobno plačani. Ne nasedajte bluzakanju o “privilegiranih” posameznikih , ki so v resnici žrtve sistema, kot npr. Saj visokošolski učitelji delajo samo tri ure na teden. To a) ni res in b) ni pomembno. Važno je, da se delo opravi v določenem času in kvalitetno. Učenje ni manufaktura, ne delamo na kvote. Raje delajmo butično. Naš proizvod naj bo kvaliteten, ne pa masoven.

V Ameriki, tako slišim, imajo direktorje za obdobje miru in direktorje za obdobje vojne (War CEOs). Tisti mirnodobni direktorji znajo oplajati pridobljeno in skrbeti za blaginjo. Tisti za obdobje vojne pa znajo raztrgati konkurenco in zmagati. Morda je čas, da civilne združbe začnejo voditi tisti, ki so se pripravljeni boriti in ne tisti, ki bi radi še malo klepetali. Ne delajmo si utvar. V vojni smo. Psihopat si izbira tarče, enkrat ene, drugič druge in obenem manipulira z ostalimi: “Tile so zares krivi, za vašo bedo, glejte kako slabo vam gre. To je zaradi njih.” In raja zaniha – pa so res oni krivi, prasice izkoriščevalske. Nič jim ne bomo pomagali, pa naj se znajdejo sami. In ko pride vrsta na drugo skupino, so spet krivi oni. Medtem politiki sebi dvigajo plače, malo hodijo na morje in malo twitajo. Obenem živijo v iluziji, da se lahko odločajo denimo o višini pokojnine na način kjer nam dajo vedeti, da gre za njihovo dobro voljo, ker nam nekaj podarijo. To ni vaš denar, to je denar ljudi, ki so ga sami nalagali v skupno dobro dolga leta. To ni nekaj kar lahko podarite, ker ni vaše. Lahko pa nehate krasti. In potem klasičen argument – ja, nimamo, kako tega ne razumete. Nimate? Kaj pa ste naredili s tem bogastvom, ki ste ga upravljali? Zakaj ne odgovarjate za vaše špekulacije, vašo nesposobnost da bi ustavili moralne hazarderje? Zakaj se delamo, kot da niste popolnoma, kriminalno nesposobni. Za gnjat ste se prodali. Za drobtinice z mize bogatih. In zdaj si želite, da bi vas reševali? In to tako, da nam pljuvate v obraz? Da si privoščite biti vzvišeni. Da medij, ki opravi raziskavo o begu možganov (podprto z empiričnimi dokazi), označite kot tako neverdostojen, da še osmrtnicam v njem ne verjamete (še tule)? To mislite, da je pot, kjer vam bomo ustregli? Ne vem kako naj bom bolj jasen kot tole: “Fante, malo preveč si predrzen. Ne bomo mi tebe prosili, ti boš prosil nas, da ti odpustimo tvoje sranje, tvojo nesposobnost, tvoje laži, tvoja kazniva dejanja. Glej, nihče si, majhno kolesce v svetovni shemi. In bolj ko rovariš, bolj ko stresaš s kanglico in ograjuješ svoj peskovnik, bolj si osamljen. In bolj te ne cenimo. Moči imaš samo toliko, kot ti jo pustimo in skrajni čas je, da ti to postane jasno.

Dovolj je tega nabijanja o tem kako moramo plačati, ker smo živeli preko svojih zmožnosti. Mnogi, upam si reči, da velika večina, izmed nas ni živela preko svojih zmožnosti. Živeli smo tako kot prej, kdaj kaj prihranili, včasih kaj zapravili. Skratka, živeli smo v potrošniški družbi. Dovolj imam moralistov, ki mi razlagajo kako moram zdaj plačati tisto kar sem si sposodil. Zakaj? Tako kot mnogi drugi, si nisem nič sposodil. Tisti, ki so si sposojali ogromne zneske in špekulirali z našim denarjem, pa mi sedaj govorijo, da bo treba stisnit. V svetu ni dileme kdo je krivec za nastale razmere, edina dilema je ali so krivci igrali na srečo brez izhodne strategije (torej ali so mahali s tujim udom po koprivah v upanju, da bodo špekulacije uspele, če ne bodo, pa ne vemo kako naprej) ali pa so igrali igro na srečo z izdelanim načrtom (torej so mahali s tujim denarjem po koprivah vedoč, da bodo njihov neuspeh krili davkoplačevalci, njihov uspeh pa si bodo razdelili sami). Dilema torej ni ali je trg racionalen. Trg je bodisi neracionalen, torej nihče nihče ne razume kakšna je logika za njegovim delovanjem. V prid temu argumentu govorijo raziskave, ki kažejo da so borzni špekulanti uspešni malo manj kot v 50% primerov, kar preprosto pomeni, da bi bil investitor še malo bolj uspešen, če bi pred vsako investicijo raje vrgel kovanec. Dodaten argument je ponarodela izjava, da se borzni posredniki imenujejo brokerji, ker so more broke than you are. Drugi možni odgovor pa je, da je trg racionalen, ampak do obisti izprijen. Špekulanti in investicjski bankirji so torej nori ali pa pokvarjeni. Ni kaj, in to svojat naj bi imel dovolj rad, da bi jo reševal?

Ne govorim o tem, da se naša mnenja krešejo. To bi bilo poniževanje razuma. Razhajamo se v temeljih. Politična elita misli, da ima mandat, da se okorišča. Tu je srž problema in popolen poraz politike kot umetnosti kompromisa. Politike, ki ne razume korena besede politika. Politike, ki verjame, da je od Boga poslana in da je nemoralno dejanje v imenu (lažnih) moralnih interesov kar naenkrat moralno. Politike, ki misli, da je njena moč v tem, da dela proti interesu ljudi, za lastno dobrobit in da je dovolj, da nam kdaj pa kdaj kakšno govno zavije v celofan ali pa nam grozi, češ brez nas vam bo še slabše. To zadnje je sicer do konca izpet in zlajnan blef, ki mu nihče več ne verjame. Tudi zato naš ljubljeni vodja nima dovolj poguma, da bi z zainteresirano, inteligentno javnostjo komuniciral direktno. Raje daje intervjuje svojim konkubinam, situiran v svojem dvorcu, na tronu svoje cone udobja ali pa preverjenemu občinstvu, kjer ve, da mu ne bodo nastavljali ogledala.  Vsak narcis rabi, da ga obožujejo, in tisti ki ga, naenkrat nimajo nobene vrednosti v njegovih očeh, saj misli, da ve da so tisti ki ga cenijo ničvredni, ker ga niso spregledali. Tako narcis vedno znova poskuša prepričati tiste, ki ga zaničujejo, da je nekaj vreden in če mu to uspe, niso nič več vredni. Če ga skušajo ignorirati bo pa ustanovil lastno partijsko trobilo v obliki televizije v upanju, da ga bo vsaj potem kdo poslušal.

Dovolj je tega sranja. Dovolj leporečja, dovolj jokanja o tem, da moramo vsi malo potrpeti in stopiti skupaj na stran mentalnih ubožcev, lažnivcev in kariernih politikov. Malo bomo potrpeli, ko bomo videli, da ne favorizirate sebe in svojih pajdašev. Malo bomo potrpeli, ko boste v prvi vrsti sankcionirali sebe in svojo kratkovidnost. Malo bomo potrpeli, ko ne boste v prvi vrsti hlastali delovnih mestih za svoje otroke in ljudi, ki ste jim dolžni usluge. Malo bomo potrpeli, ko ne boste cenzurirali tiskane besede.

Dve stvari:

– Ne razumem kako je mogoče, da bo vladajoča srenja, ko enkrat odleti, še vedno v določenih primerih lahko računala na delovno mesto na javnih univerzah. Zakaj rektor to dopušča? Ok, rezi. Najprej odrežemo delovna mesta politikom, ki so pripeljali do tega stanja. Saj je treba šparat, ne? No, začeli bomo pri vas. Več kot to, da nas uničite tako ali tako ni mogoče in to počnete že sedaj. In ne razumem politikov, ki imajo obraz, da se vrnejo v okolje, ki so ga osiromašili in zatrli. Kako lahko gledajo sodelavcem v oči?

– Nekje je nujno povleči črto. In ta črta mora biti tu. Niti koraka več naprej. Nobenega popuščanja. Referendum za vsako najmanjše dejanje, dokler ga sploh še imamo.





Enhanced by Zemanta

Janša ne bi razlagal kolegom iz tujine zakaj imajo njegove akcije posledice


Flag of the Socialist Republic of Slovenia (19...

Flag of the SR Slovenia (1945–1991) (Photo credit: Wikipedia)

J. Janša v Dnevniku: “V zadnjih dneh imam težave razložiti svojim kolegom iz Evrope, kako je možno, da je Slovenija v treh letih padla praktično iz vrha na dno in drugič, da tudi sedaj, ko še imamo možnost, da se iz tega rešimo, ni toliko zdravega razuma, sposobnosti in sodelovanja, da bi to tudi storili.“

Mogoče bi razlago lahko začel tako, da bi pojasnil zakaj on in njegovi ministri menijo, da ni teba spoštovati sodb evropskega sodišča in na kak način nas to povzdiguje.

Vinko Gorenak

…Sodba iz Strasbourga je seveda dokončna. Mnogi pravijo, da je direktno izvršljiva na proračun. Še posebej glasni so tisti, ki so na temo tako imenovanih “izbrisanih” naredili z državnim denarjem magisterije in celo doktorate. Vse lepo in prav. Toda že star ljudski pregovor pravi, da tam kjer ni še vojska ne vzame. In v proračunu denarja preprosto ni….



… Predsednik vlade Janez Janša je včeraj v odgovoru na poslansko vprašanje Tamare Vonta (PS) med drugim ocenil, da naj za odškodnine izbrisanim odgovarjajo tisti, ki so 20 let zavirali poskuse SDS, da bi jih z ustavnim zakonom preprečila…


Ali pa bi jo lahko začel tako, da bi pojasnil na kak način uničevanje javnega šolstva veča blaginjo državljanov.

Dekani 11 fakultet: vladne namere vodijo v nacionalno katastrofo

Na mariborskih fakultetah avgusta brez plač? Turk: To ne more biti posledica zakona.

Obsojamo namero privatizacije javnega šolstva na račun kakovosti javnih šol.


Ali pa mogoče tako, da bi pojasnil kako grožnje z odstopom ali izjave lansirane v Evropo o tem kako v podnu so naše finance ojačajo naš mednarodni sloves.

Financial Times

Premier Janez Jansa himself, after all, first prompted the bailout talk the week before, warning Slovenia could “see a Greek scenario” if the opposition failed to back legislation to stabilise public finances.


Jože P. Damijan

…slovenske javne finance [je] nespretna in preveč iskrena komunikacija predsednika vlade stala natanko 1 milijon in 273 tisoč evrov, kolikor bo Slovenija morala odplačati več obresti na novoizdane zakladne menice…


Fantastično bi bilo tudi, če bi obenem še pojasnil kako je možno, da ga opozicija “blokira”, če ima 55 glasov v parlamentu in ignorira vse pomisleke javnosti, ko sprejema obsežne zakone brez kakršnihkoli analiz.


Mogoče bi lahko obenem še pojasnil Evropski in naši javnosti kako poizkusi revidiranja zgodovine in poveličevanja fašizma blagodejno vplivajo na percepcijo Slovenije v tujini.


Enhanced by Zemanta

O (ne)zaupnici

18.07.2012 Tole pišem pred glasovanjem o t.i. zlatem pravilu.

Janez Janša ponovno postal mandatar, dobil 51 ...

Janez Janša ponovno postal mandatar, dobil 51 glasov podpore (Photo credit: Šiško)

“Če ne boste glasovali kot jaz hočem, obstaja možnost, da vežem zaupnico na taisto glasovanje.” Kako prozorno.

Ta besedni konstrukt, “obstaja možnost da” je približno tako prepričljiv kot vsa sprenevedanja do sedaj. Če malo naštejemo:

Dvig davkov
25.10.2011 …Predsednik SDS-a je poudaril, da dvig davkov ni pot k rešitvi. Kot pravi, je treba predvsem poiskati rezerve, ki jih ima država pri svojem delovanju. Po njegovih besedah je država s 40 tisoč manj uslužbenci ob svojem nastanku delovala enako dobro kot danes. “Ni rešitev, da damo teh 40 tisoč ljudi na cesto, ampak da se za njih najdejo delovna mesta v gospodarstvu,” je dejal.

9.11.2011 … SDS drugače kot nekatere druge stranke nasprotuje dvigu davkov, razen davkov na luksuz in na špekulacije, na primer pri prometu z zemljišči. …

5.3.2012 Evropski fiskalni pakt namrec določa, da morajo države v svoji zakonodaji zagotoviti avtomatski stabilizator, torej ukrepe, ki v primeru primanjkljaja v naslednjem letu avtomatsko uravnotežijo proračun. To pa je mogoče storiti na dva načina, in sicer s povišanjem davkov ali zmanjšanjem izdatkov, je še rekel predsednik vlade [Janez Janša]. Napovedal je, da bo vladi še v tem mandatu uspelo uravnotežiti proračun.

5.3.2012 …To pa pomeni, je poudaril Janša, da lahko porabimo le toliko, kolikor zberemo. Če izdatki v kakem letu presežejo prihodke, izračunane v skladu z zlatim pravilom, se jih naslednje leto v celoti nadomesti z dvigom davkov, zapoveduje predlog ustavne spremembe….

Javna agencija za knjigo
24.11.2011 …Žiga Turk je govoricam o predlogih za ukinitev agencije navrgel, da je bila ustanovljena v prejšnjem vladnem mandatu in da je strah pred ukinjanjem odvec…

5.3.2012 … Minister Žiga Turk napovedal zmanjšanje števila »šefov, tajnic in fikusov«. JAK in SFC zopet pod okriljem pristojnega ministrstva…

Pokojninska reforma

19.04.2011 Janez Janša: “… Pokojninska reforma ali smrt, pokojninska reforma ali nestabilnost, pokojninska reforma ali ne vem kaj … To je zgolj propaganda.”

25.05.2011 SDS MO Kranj: … Glavni problem Slovenije v tem trenutku ni pokojninska reforma, temveč nizka gospodarska rast, brezposelnost in visoka zadolženost države.

23.11.2011 … Da je Pahorjeva vlada pokojninsko reformo razglasila za najnujnejšo reformo, je po oceni SDS cista demagogija. “Reforma je sicer potrebna, zagotovo pa to ni kratkorocen protikrizni ukrep,”

2.3.2012 … “To pomeni, da rešitev ni samo pokojninska reforma, to je en delcek tega, kar je treba narediti zaradi strukturnega prilagajanja trendom v prihodnosti. Še zdalec pa to ni edina rešitev, kot se je v Sloveniji dolgo prodajalo,”

Varčevanje v javnem sektorju

Pahorjeva plača v letu 2010: 6021 EUR na mesec (bruto)
Janševa plača v letu 2012: 6784 EUR na mesec (bruto)

In potem je tu še obljuba o obisku avstrijskega sodišča v primeru Patria:

27.02.2012 … Je pa Janševa tiskovna predstavnica Mateja Erčulj za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnila, da bo Janša na Dunaju z veseljem pričal, če bo na sodišče povabljen, pri tem pa se ne bo skliceval na svojo diplomatsko imuniteto, ki jo uživa kot premier. …

14.3.2012 [Janša] “bo z veseljem pričal, če dobi vabilo”.

30.04.2012 Premier Janez Janša se ne namerava udeležiti četrtkove obravnave v zadevi Patria na dunajskem sodišču

3.05.2012 Plagiatorjevo vabilo je bilo založeno in s težkim srcem ne pride. Najprej se sklicuje na diplomatsko imuniteto, malo kasneje na to, da vabila ni dobil (ker je Slovenijo potovalo več kot en mesec. Poslano je bilo 27.03.2012, dobil pa naj bi ga 2.5.2012).


In še in še je tega.

Samo popolni naivneži lahko nasedejo plagiatorju, da bo res vezal svojo usodo na voljo opozicije. Sej ni zmešan, plagiator. Konstruktivna nezaupnica bi tako ali tako pomenila, da se mora parlament še enkrat konstituirati s kakim drugim mandatarjem. Kaj pa naj bi počel sedanji “premier””? Kako ironično, da par dni prej začne napletati zgodbice o lobijih iz ozadja. In tudi če bi dobil nezaupnico, poslanci ne bodo izglasovali predčasnih volitev. Virant in Erjavec zato, ker ne bi več prišla v parlament, ostali, ker vlečejo plače in bi jih radi še malo.

To prazno šopirjenje je dolgočasno.

Seveda mi ni treba verjeti na besedo ali pa se strinjati z menoj. Počakajmo do petka in dejstva bodo govorila zase. Moja napoved: O glasovanju o zaupnici ne bo ne duha ne sluha, razen v primeru, kjer bo slovenska “levica” izvedla obrat za 180 stopinj in kar naenkrat začela pleteničiti podobno kot Pahor, češ zlato pravilo pa res rabimo v ustavi (pa pustimo ob strani, da ga Francozi ne bodo pisali v ustavo in ga Angleži sploh ne bodo sprejeli. Pustimo po strani tudi, da je v Nemčiji v ustavni presoji. Pozabimo, da EU ne zahteva vpisa zlatega pravila v ustavo, ampak je dovolj, da je uzakonjeno). No, bomo videli.


 20.07.2012 Tole pišem v petek, po roku za glasovanje o zlatem pravilu.


Potem ko je štirinajst dni stopnjeval pritisk na koalicijske partnerje in opozicijo, ta teden, v času izredne seje državnega zbora, pa iz dneva v dan bolj očitno izsiljeval z namigovanjem na zaupnico, se je predsednik vlade Janez Janša sinoči nepričakovano dal prepričati. O fiskalnem pravilu, slovenskem državnem holdingu in menda celo zamenjavi vodstva AUKN naj bi poslanci tako glasovali šele jeseni.



V zadnjih dneh se je še okrepila možnost, da bo predsednik vlade Janez Janša na sprejem fiskalnega pravila vezal zaupnico vladi. V zvezi s tem je Janša ob prihodu na sestanek dejal: “Vse ob svojem času.”



Enhanced by Zemanta

O statistiki nezaposlenosti

The lunatics have taken over the Asylum

(Photo credit: phill.d)

Enhanced by Zemanta
“LJUBLJANA – Zavod za zaposlovanje se je pohvalil z nižjo junijsko brezposelnostjo že peti mesec zapored, brezposelnih pa je po uradnih evidencah 105.630, kar je dobrih deset tisoč manj, kot jih je bilo januarja.”
…”Za osebe, ki niso aktivni iskalci zaposlitve, menimo, da s svojimi dejanji izražajo, da ne potrebujejo storitev Zavoda in bodo svojo brezposelnost rešili na drugačen način,” so še napisali v zavodu.Narobe: nižja nezaposlenost v Sloveniji
Prav: manj uporabnikov storitev zavoda za zaposlovanje v Sloveniji.

Ko zbrišeš človeka iz evidence to ne pomeni nujno, da je dobil zaposlitev (niti, da je ni). Glede na razmerje med razpisanimi delovnimi mesti in številom črtanih posameznikov z Zavoda v juniju 2012 (776: 10.000), bi lahko predvidevali, da je večina tistih, ki jih je zavod izpisal, ostala nezaposlena. Vem, da narahlo primerjamo jabolka in hruške (10.000 izpisanih na mesec proti 776 zatečenim prostim delovnim mestom), vendar vseeno lahko sklepamo, da se v Sloveniji ne odpre 10.000 delovnih mest na mesec, vsak mesec. Torej, gre še vedno za diskrepanco, ki je vsaj reda velikosti prevelika, da bi lahko sklepali, da so črtani posamezniki vsi našli službe. Funkcija Zavoda sicer ni to, da prikaže koliko ljudi so se znebili vsak mesec ampak, da posreduje med delodajalci in delojemalci. Ker gre v marsikaterem pogledu za totalno institucijo (Goffman, 1961)  jim (tako kot zaporom) ni v interesu, da bi našli vsem prosilcem službe, ker bi potem ostali brez dela in navidez nepotrebni. Najbolj verjetno zavod, tako kot zapori, vzgojni zavodi in bolnišnice (Foucault, 1977) išče tisto točko ravnovesja, kjer imajo toliko uporabnikov storitev, da je očitno, da so nujno potrebni in obenem ne toliko uporabnikov, da bi imeli preveč dela. To homeostazo pa najlaže dosežejo tako, da periodično iz evidence zbrišejo višek. To je precej bolj nenaporno, kot iskati nove zaposlitvene modele in kontaktirati podjetja in jih spraševati če potrebujejo kadre. Ne gre torej za to, da bi delali tako kvalitetno, da bi lahko obvladovali naval brezposelnih, ampak za to, da dajo videz da nekaj delajo, in obenem vržejo kako kost novinarjem. Škoda, da novinarji tako nekritično objavljajo vse, kar se jim servira.

Sicer od Piana naprej ne berem več prav veliko plačljivih vsebin v slovenskem časopisju (sem pa se naročil na Mladino, ki jo z veseljem plačam, če že moram za novice plačevati), sklepam pa iz naslovov in prvih par vrstic plačljivih člankov (ki so tisti, ki vsaj približno spominjajo na raziskovalno novinarstvo – jasno, novic povzetih po STA ravno ne moreš zaračunati), da smo bolj na ravni teorij zarot, kot dejanske analize stanja, podprte s podatki. V bistvu kaže, da gre za še enega izmed vrste pokazateljev, da v Sloveniji znanje ni nič vredno. Ne vem, se urednikom res zdi, da ni dovolj bralcev, ki bi si želeli kvalitetnega raziskovalnega novinarstva; da so pri nas samo taki, ki bi se z gnusom obrnili stran od članka in rekli soprogi: “Fej, pravkar sem bral članek o atomski energiji in niti z besedo niso omenili atomik harmonik!”

Če se vrnem k temi, sicer to, da Zavod ne opravlja svoje funkcije ne prinaša toliko političnih točk, kot če razglasiš nižjo nezaposlenost, je pa bliže resnici.

Foucault, M. (1977). Discipline and punish : the birth of the prison (1st American ed.). New York: Pantheon Books.
Goffman, E. (1961). Asylums; essays on the social situation of mental patients and other inmates (1st ed.). Garden City, N.Y.,: Anchor Books.

Karlova igra

“Po mednarodnem pravu uživajo predsedniki vlad, držav in zunanji ministri popolno imuniteto, ki jih odvezuje tudi pričanja v sodnih procesih,”  Dagmar Albegger, tiskovna predstavnica avstrijskega ministrstva za pravosodje. 

Sedaj je torej igra malo bolj jasna. O Plagiatorju ne bi izgubljal besed, razen mogoče pohvale, da pridno napreduje v akademskem smislu (najprej plagiira, kasneje prepisuje z wikipedie (brez navedbe vira), sedaj pa le še napačno navaja vire. Še malo pa bo skoraj na nivoju študentov prvega letnika fakultete).

Ampak, Karl, človek za vse čase in vsa ministrstva…. Desusov zunanje-politični program praktično ne obstaja, Erjavec je popolnoma nesposoben voditi zunanjo politiko, ampak Janša ga vseeno nastavi na to mesto, kljub splošnemu posmehu javnosti. Sedaj je jasno tudi, kaj je Erjavec pridobil s prehodom na desnico. Mesta zunanjega ministra mu verjetno Janković ni ponujal, pa tudi če bi mu – Plagiator mora biti premier, drugače je Erjavec še vedno v riti. Osebnostne strukture kot je, po mojem mnenju, Janševa, ne skrbijo za druge kar na lepe oči, zagotovo pa ne na lastno škodo. Erjavcu ne bi nič pomagalo, če bi imel imuniteto, Janša pa ne, ker bi ga Janša mirne duše vrgel volkovom. Tako pa se lepo vse pokrije – Erjavcu ni treba hoditi na sodišča v tujino in izblebetati kaj neprijetnega za Plagiatorja ali sebe.

Tako zanimivo je to, gledano od daleč – ta igra, ki jo Plagiator igra, se ne more končati srečno. Vedno več ljudi mora obvladovati, da lahko naprej ribari v kalnem. O vsakomur mora izvedeti kaj, kar jih kompromitira. Seveda z ozvočenjem parlamenta in dostopom do posnetkov tajnih vladnih sej to postane lažje, ko gre za politike. Z nastavitvijo svojih ljudi na čelo obveščevalne službe tudi. Pa vendar. Enkrat domine padejo. Bolj, ko je obširna mreža, več je možnosti, da se kdo zlomi. Pa sploh ne nujno zlomi – dovolj je, da se nekdo odloči, da bo reagiral tako kot bi Plagiator sam v taki situaciji in s sabo pokoplje tudi njega. Z mojega, rahlo psihopatskega stališča, je to tako ali tako najboljši odgovor na izsiljevanje – takojšnje javno sprejetje odgovornosti in posledic svojih akcij. Saj je to svoboda, ne? Odgovornost za svoje akcije. Da ne bo videti kot da nekaj moraliziram in se delam visoko moralnega – gre za preprosto oceno tveganja. Če sem (hipotetično) počel stvari, ki niso bile OK, sem, upajmo, razmišljal tudi o tem, kakšne bodo posledice. Običajno so neprijetne, ampak, hej, kaže, da se mi je vseeno izplačalo (ali pa sem preprosto preneumen, da bi razumel kaj počnem). Sedaj imam izbiro – pogoltnem juho, ki sem si jo sam skuhal in s tem preprečim, da bi me psihopat lahko manipuliral ali pa mu pustim, da zasadi kremplje vame in naredim zanj še kaj, kar ni OK. Psihopat ima sedaj na zalogi dve stvari, ki me lahko pokopljeta. Vedno bolj me drži, in če je dovolj inteligenten potem gre impliciranost samo v eni smeri, torej proti meni. To se nikoli ne neha. Kako Plagiatorjevi lakaji tega ne dojamejo? Seveda boš nagrajen, dokler boš koristen ali dokler ne boš nevaren ali pa nič več uporaben, ampak za Plagiatorjevo vladavino bo ostalo pogorišče. Če bo padel ali pa ne. Če ne bo padel, bo to v končni fazi na račun njegovih oprod, ker, grešni kozel bo vedno nujen. Če bo padel, bo vzel kopico ljudi s sabo. Zato, da mu ne bo dolgčas in zato, ker lahko. Kako lakaji tega ne dojamejo? Nihče od vas ni poseben, ko gre za odločitev “Jaz ali drugi”. Nihče od vas na koncu nima nobenega pogoja, da bi skupaj z generalom stali po bitki. Na koncu ne. Zakaj ne razmišljate o svojih strategijah umika? Tudi plagiator se bo utrudil in spodrsnil. Samo takrat bo z družino živel v Avstraliji, vi pa boste ostali tukaj, s prazno vrečo v rokah, besom ljudi na plečih in razkrinkanimi mahinacijami za leta nazaj.

Predstavitev superministra

Le redkokdaj dobimo sleherniki tako lepo priložnost, da se spoznamo z razmišljanjem velikih. Tokrat imamo priložnost videti prezentacijo samega superministra, Žige Turka – do nje nas vodi povezava na njegovem blogu.


Z zanimanjem sem predstavitev odprl, da bi videl kako se reči streže. Svoje komentarje bom razdelil v nekaj kategorij (kliknite na slike za povečavo).



Kultura je gotovo pomembna in prav je, da se zavzemamo za karkoli se pač zavzemamo. Ko bi vsaj obstajal kak strokovnjak ali organizacija, ki bi imela izvršne sposobnosti. Lahko bi ji rekli, kar izvršna oblast, npr. To bi bilo skrajno v redu. Ti ljudje bi potem lahko izvrševali tisto, za kar se mi zavzemamo. Kakšna škoda, da pri nas ne poznamo takega koncepta. Še bolje bi bilo, če bi obstajal kak človek, ki bi nadzoroval posamezna področja, lahko bi jim rekli kar resorji, in bi usmerjal človeško silo, da bi izvajala tisto, za kar bi se drugi zavzemali. Lahko bi takemu človeku rekli kar minister, po zgledu iz tujine – njemu zagotovo ne bi bilo treba reči, da se za nekaj zavzema, on bi to izvršil. Ne?



Gotov sem, da se je minister tu zatipkal in namesto računalnikov napisal kompjuterjev. Saj imata besedi približno isto znakov in črke so relativno blizu skupaj. Oh, ta sladka ironija, kjer v alineji o varovanju Slovenščine uporabiš anglicizem. Mogoče pa je tudi to zgolj taktika, ki naj nas predrami iz naših utečenih kolesnic: Angleščino spravimo z ulic v predstavitve! O naslednji alineji – spravimo tujke v slovarje, pa sploh raje ne bi izgubljal besed.


Tudi tu se navdušujem nad prefinjeno ironijo v povezovanju kulture in PR izjav o umetnosti avtokratskega diktatorja, šefa multinacionalke, ki o umetnosti najbolje ve, s kakšno maržo jo bo lahko prodal naprej. Obenem sem navdušen tudi nad nacepljeno ironijo enačenja umetnost = industrijsko oblikovanje = kultura. No sej, važno, da imamo iPade, pa ne bo nihče jokal za gledališčem.



Tu smo pri srčiki zadeve. Če prav razumem ta diagram, je dobra umetnost tista, ki je izdelana z uporabo tehnologije (upam, da recimo šteje, če tekst za predstavo napišeš na prenosniku) in ki se dobro proda, ali pa, še bolje, je izdelana po naročilu kakšne korporacije. Pronicljiv se mi zdi impliciten stav (prisoten v prezentaciji in tvitih ministra), da je prava umetnost ali kultura tista, ki je všečna ministru ali vladi. Kako preprosto je potem življenje. Sicer lahko pozabiš na recimo, Opero za tri groše ali kakrsnokoli družbeno kritično stvaritev, ampak hej, kdo pa sploh še bere, recimo, Hlapce ali Pohujšanje v dolini Šentflorijanski od Cankarja? To je passe. Najvišja umetnost v tem hipu bi verjetno bila instalacija, ki bi jo naročil Apple Slovenija in bi se sestojila iz video projekcije fotografije Steva Jobsa, v ozadju pa bi tisoč otrok iz vsega sveta pelo: “Deus Gratia“. Vsaj pol ure.

Sploh pa, kdo se ne bi strinjal s stavom ministra, da pač tisto, kar njemu ali vladi ni všeč, pač ni umetnost in tako posledično ni nobene potrebe po financiranju tistih, ki morijo. “Kaj, a zdej pa pričakujete, da bom plačal za to, da me boste lahko kritiziral? To že ni kultura. Povejte mi, da sem faca, al pa združite vašo predstavo z delom za tekočim trakom pa boste zraven opravili tudi kako zaresno delo. Če boste med predstavo izpolnili kvoto, seveda. Pol lahko financirate sami sebe.




O tem nimam reči kaj drugega kot to, da me zanima kako bo superminister to spremenil. Dokler bo edina možnost akademske zaposlitve v Sloveniji ta, da bo kandidat moral počakati, da obstoječi nastavljeni profesor umre, toliko časa se verjetno ne bo kaj dosti spremenilo. Tujina tukaj ponuja kar nekaj odgovorov, ki pa nikakor niso samo rožnati. In obenem ne vključujejo ustanovitve nove univerze.


Stavek spodaj levo je dvoumen in nejasen. Sliši se zanimivo, vendar nima nobene resne vsebine.

Spodaj desno pa pridemo do resnične težave – utilitarističen pogled na znanost je sicer legitimen, vendar obenem tudi strašljiv. Marsikaj v človeški zgodovini je bilo odkrito po naključju – (npr. penicilin, najlonke, teflon, velkro, DNA…). Samo bistvo znanosti je, da odkrije; da pripomore k napredku celotne vrste. Ja, v tem pogledu je sama sebi namen, njena odkritja pa so uporabna v našem vsakdanjiku.

Mislim da Feynman lepo povzame ta čisti odnos znanstvenika, ko govori o užitku odkritja, zadovoljstvu ob tem, da ga ostali kolegi potrdijo in o tem zakaj ga ne zanima Nobelova nagrada, ki jo je dobil.

Obenem je tu problem v dvoličnosti – minister težko napoveduje, da bomo Slovenci razvijali vrhunske znanstvenike, obenem pa bo poudarek na uporabnosti odkritega in tisto kar ne bo imelo uporabnega potenciala, pač ne bo podpirano. Hec je v odkrivanju – če veš kaj boš odkril vnaprej, potem to ni odkrivanje ampak replikacija že odkritega. Če se bomo osredotočali zgolj in samo na gotove zadetke, potem ne bomo napredovali tako hitro, kot bi, če bi kdaj tvegali z nečim nepreizkušenim.

Seveda je stav, da smo premajhni, da bi lahko financirali znanost, ki bo sama sebi namen, čisto legitimen. To, da v isti sapi trdiš, da boš postavil slovenske raziskovalce ob bok svetovnim, pa tako postane navadna floskula.


Ko smo že pri znanosti in akademskih spretnostih, moram reči, da z zanimanjem opazujem način znanstvenega citiranja, ki ga minister (ki je obenem tudi doktor znanosti in profesor na Univerzi v Ljubljani) uporablja. Sklepam, da nam sporoča, da je koncept navajanja letnice in strani publikacij pri citiranju preživet, važno je le, da je misel tako resnična, da je ponarodela. V tem smislu se da razumeti tudi veliko število citiranih trditev v predstavitvi, kjer avtor vira sploh ne navaja. Alternativna razlaga bi bila, da minister za visoko šolstvo ne zna citirati, to pa je gotovo nemogoče.

Paradigma spremenljivosti in dinamike predstavitve se kaže tudi v zgornjem posnetku. Skozi celotno predstavitev lahko vidimo, kako minister drzno spreminja paradigmo seznamov. Enkrat je po piki velika začetnica, enkrat spet ne. Saj ni važno, bo že kdo, ki je zadolžen za razvoj, promocijo in ohranjanje slovenskega jezika poskrbel za to….


Verjetno so ene stvari tako pomembne, da jih je treba večkrat ponoviti. Sprašujem se, kolikorat je šel minister skozi prezentacijo, da mu je tole ušlo? Poteguje se za dobro plačano službo z ogromno formalno močjo, pa vendar je videti, kot da se v prezentacijo ni močno vložil.


Minister, profesor in doktor znanosti bi moral vedeti, da se viri ne navajajo tako. To je pljunek v obraz akademski skupnosti s strani človeka, ki bi jo rad vodil.


Pojavna oblika
Slogovno gledano se mi zdi predstavitev izzivalna, polna skrite dinamike, še sploh, če upoštevamo, da gre (med drugim) tudi za ministra za kulturo.

Kljub temu, da imamo Gutenberga radi, bi ga tu morda vseeno navedel z malo (ški, ski…).




Od povprečnega človeka je morda preveč zahtevati, da bi uporabljal vejice, kot na primer v stavku: …ni več dovolj, ustvarjati je treba… Minister nam verjetno sporoča, da je človek ljudi, da je tak kot mi, ki ravno tako kdaj spustimo kako vejico (na koncu koncev, če se to dogaja kmetu kot sem jaz, se lahko tudi ministru za kulturo, ne?). Tudi lektorjem je odklenkalo – pozabite na vaše udobne službice, pejte raje počet kaj bolj pomembnega in se nehajte delat, da je pomembno kakšen jezik se uporablja, važno je, da se nas razume, ne? Ne?

Tudi v drugi alineji gre za izziv preživetim dogmam uporabljanja celotnih povedi ali pa pisanja smiselnih logičnih enot. Tekma je svetovna? Katera tekma? Kdo so igralci? Gre morda za slang (t.j. Tekma je ful carska, stari) ali kaj drugega? Kdo je najboljši v svetovnem merilu? Je to prihodnjik? Je minister najboljši? No, to tako ali tako že vemo. Bi si on želel, da bi vsi postali najboljši v svetovnem merilu? Kako bo to dosegel? Če smo vsi najboljši, smo vsi povprečni. Gre za vse Slovence? Ali samo izbrane, torej tiste, ki nimajo trenirk in lahko svojo čistost dokažejo vsaj za pet generacij nazaj? Recimo, da gre za vse prave Slovence. Svet verjetno z zadržanim dihom pričakuje priliv kakega milijona najboljših strokovnjakov na vseh področjih. Če so pametni, se bodo umaknili temu tsunamiju.


Tudi tu gre za preživete floskule o tem kdaj uporabljamo s ali z kot predlog. V resnici nam ta lapsus pove zgolj to, da je bila ta prezentacija napisana bolj z levo roko. Vsak študent, če ne srednješolec, pozna ta pravila. Ne pa doktor znanosti. Ob tem dobim občutek, da minister ni prezentacije niti enkrat prebral za sabo. To se mi zdi bistveno bolj problematično kot lapsus sam in nam daje vedeti, kako (ne)pomemben je program bodočega ministra v njegovih očeh in očeh odbora.



Kot je stil razgiban in raznolik, tako tudi vsebina poskrbi za prevetrenje utečenih smernic.

Zelo poglobljen in prefinjen posnetek. Logika, da moraš vsaj enkrat v prezentaciji uporabiti bejbo v kopalkah, ki stoji pred sončnim zahodom, tukaj obrodi sadove. V eni sami sliki vidimo celoten program tega ministra. Kaj je bolj logičnega kot to, da, če govoriš o glavah, srcih in prihodnosti, da nalepiš sliko glave, prsi in sončnega zahoda v svojo prezentacijo. Ko bi na sliki vsaj bilo jutro. Ampak pustimo zdaj te neprijetne detajle. Občudujem to drznost, ta korak stran od znanstvene doktrine, ki a priori ne enači ohranjevalcev zaslona s strokovnim pristopom. Pozabimo te floskule! Raje poglejmo bejbo, ki je v kopalkah, saj na koncu koncev je to le strokovna prezentacija (torej ne sme biti naga), ne, in moški bolj pogosto volijo, ne?


 Vsebina na splošno

Na splošno o vsebini težko kaj zares povemo, ker je bolj kot ne, odsotna. V zamenjavo zanjo dobimo veliko citatov in novo-veških klišejev.

To me še kar nervira. Namreč to, da o tem pišem jaz, relativni nihče, vsekakor ne-izvoljen ali izbran od ljudstva. Zakaj o tem ne piše opozicija? Zakaj si ne vzamejo časa, da bi si pogledali predstavitve ministrov, in jih uporabili kot temeljno postavko preverjanja njihovega delovanja? Za časa te vlade, bi morala levica vsakič, ko minister naredi potezo ki ni v skladu z njegovimi obljubami, dvigniti glas.

Vsakič, ko odgovarja megleno in neprepričljivo, bi ga bilo treba na to opomniti. Ko se čez štiri leta približajo volitve, bi morala levica reči:  “Z zanimanjem smo sledili delovanju ministrstev, z mnogimi temeljnimi postavkami programov se strinjamo, ne strinjamo pa se z izvedbo, ki jih je mnogokrat zanikala (npr. takrat, takrat in takrat). Da se temu izognemo v temu mandatu, bomo storili X. Tukaj je naš plan dela. V njem, čudežno, ni besednih zvez, kot npr. “zavzemali se bomo” ali “stremeli bomo k”, temveč izdelan načrt kaj in kdaj. Naš program ni nastal tri tedne pred volitvami, nastajal je sproti med tem mandatom. Zato v njem ni praznih obljub, so le tiste realistične. Populistom bomo prepustili teorije zarote in blebetanje o hobotnicah in odsotnosti Boga, mi pa se bomo osredotočili na vsebino.”

Zakaj opozicija ne ustanovi vlade v senci? Zakaj nimajo predstavitev ministrov v senci – interno? Zakaj ministri vlade v senci ne objavijo svojih predstavitev na Medmrežju? Zakaj vlada v senci ne pripravlja zakonov po svoji meri, ki bi jih predlagali parlamentu za časa odsotnosti večine koalicije (torej, skoraj vedno, če lahko sodimo po prejšnjih izkušnjah)? Če nič drugega, bi to prisililo poslance da bi bili na sejah prisotni. Če ne bi bili, bi kaj kmalu ugotovili, da jim vodenje države polzi iz rok. Kar je pravilno – niso plačani za to, da hodijo na golf na Kajmance.

Najbolj preprost odgovor na zgornja vprašanja bi verjetno bil, da se opozicija boji, da bi potem, če bi se vlada zamenjala, zdajšnja koalicija delala natančno isto zdajšnji opoziciji. S čimer a) ni nič narobe, saj si želimo, da bi vlada funkcionirala, ne glede na to kdo je na oblasti in b) se ne bi v resnici nič spremenilo – saj desnica to dela že sedaj, ko je v opoziciji.

Bolj me skrbi, da levica gleda na čas bivanja v opoziciji kot na tak mini oddih – štiri leta mal jamramo kako nič ne moremo in se praskamo po okončinah. Potem, par tednov pred volitvami, pa res zagrabimo. Tokrat gre zares fantje! Skupi stopmo! Ma kdo program? Nima veze, prevedmo enga iz tujine, pa vzemimo tistega izpred štirih let pa ju skupaj skopi-pejstamo pa je! Zdej majo ljudje itak plagiatorja polno potovalko.

Če se vrnem k prezentaciji – počutim se ponižanega, da univerzitetni profesor in minister za kulturo/izobraževanje/etc od sebe da tak zmazek. Neprijetno mi je, da si deliva isto državljanstvo in skrbi me, da me bodo tujci ocenjevali po njem. Kar srh me spreleti, ko si predstavljam odbor v tisti sobi po prezentaciji ko se en aparatčik nagne k drugemu in reče: “Ja je pa lepo povedal, hudiča kako mu jezik teče… (kratka dramatična pavza)… dobr je on, dobr, stručko. Svaka čast. Pa tko jasn je blo vse, kaj je že blo tist s 43 letnim računovodjo pa Harlijem… super, super.”

Obenem se težko izmaknem misli, da je superminister edini ministrski kandidat, ki je svojo prezentacijo javno objavil. Sklepam, da je menil, da je vredna objave. Morda tudi v primerjavi s prezentacijami drugih kandidatov. In to je tisto kar me straši – kaj če je ta predstavitev res najboljša izmed vseh tokrat ponujenih? To pa ne pomeni, da je ta tako dobra, ampak da so ostale še toliko slabše.

O mehkem udaru


Tisto, ker ne gre neopaženo mimo nas, pa vendar se nam na videz neizogibno približuje, je prikrit vojaški udar. Janša, skupaj z ostalimi “partnerji” jemlje tisto, kar mu ne pripada – oblast. Dobra četrtina volivcev je volila zanj, ostali, ki so volili njegove priležnike, pa še niso povsem dojeli, kaj se jim dogaja. Empirično dokazljivo je, da so denimo tako volilci Desusa, kot DLGV, razočarani nad makiavelističnimi potezami, ki jih oba predsednika dotičnih strank vlečeta. Niti DLGV, niti DESUS ne bi bila več v parlamentu, če bi bile volitve danes (17.01.2012 bi DLGV podprlo le še 37% njihovih prejšnjih volivcev in 22.01.2012 bi jih podprlo le še 1.4% vseh volivcev), iz Desusa  izstopajo njihovi člani – to je verjetno zadosten pokazatelj, da se volivci počutijo pretentani.

Od poze sredinskosti se je DLGV odmaknila in se jasno profilirala kot stranka oportunizma, morda še to ne – le malo verjetno je, da bodo pod plagiatorjem kaj več kot satelit, ki ga bo na koncu strl in zavrgel, tako kot je to storil že v preteklosti – glej upad popularnosti SLS in N.Si na volitvah leta 2004 in štiri leta kasneje – N.Si je za časa kraljevanja SDS izgubila prib. 6% glasov (od 9.09% na 3.25%) in leta 2008 ni prestopila parlamentarnega praga, SLS je izgubila prib. 2% in se za las še uvrstila v parlament (s 6,82% v 2004 na 5,23% v 2008). Glede na to, da je desnica požrla samo sebe takrat, ko je bilo vladati lahko, težko pričakujemo, da bi tokrat Janša blagohotno delil moč z drugimi, ko je korito bolj kot ne, prazno.

DLGV igranje na srečo – volili so nas desničarji in levičarji. Karkoli naredimo, razen, da smo v opoziciji, nas bo stalo enega pola in stavimo, da je bilo desničarjev več, se bo morda izkazalo za preplitko – tudi desničarji ne marajo tako odkritih oportunistov (ironično, s tega stališča oboji volivci presegajo klasično delitev levo / desno. Ne glede na sučnost, ne marajo pocarjev). Spomin, ki ga imajo politiki je, kot kaže, kratek. To sicer velja tudi za mnoge volilce, vendar ne za vse.

Kaj pa pravi koalicijska pogodba o tem kaj se zgodi, če Janšo pravnomočno obsodijo na prvi stopnji? Če je nedolžen itak nima veze, če je tak provizo napisan v koalicijski pogodbi, ne? Kaj se zgodi, če ga pravnomočno obsodijo v tujini, ne pa v Sloveniji? Ali to pomeni, da je v zadostni meri izkoristil veze in moč nad slovenskim sodstvom; ali pa da so Slovenski sodniki dejansko boljši (bolj strokovni in pošteni) od tujih? In če so, zakaj potem Janševa izjava, da naše sodstvo ne funkcionira (in tule). Kaj je torej res, hmm….

V izjavah vodij desnih strank je vse polno sofizmov in cenene retorike.

Janez Janša: “Če bom pravnomočno obsojen, bom odstopil.
No ja, če bo obsojen, se bo pritožil. In potem še večkrat. In pred tem poskušal dobiti poslansko imuniteto (prvič 14.10.2010 , drugič 10.01.2012 ) in med tem računal, da bo prišel na oblast in sojenje ukinil. Dokler pa še ni na oblasti, pa mora nujno na sestanek s Tuerkom in ne na sodišče, čeprav je Tuerka prej konstantno ignoriral. Tudi njegova prisotnost v državnem zboru ne bi smela vplivati na udeležbo na obravnavi, saj se na poti v službo običajno izgubi in kam zavije – npr. na Kitajsko (denimo, jeseni 2010 je bilo 62 sej parlamenta, manjkal je 42-krat). Gospod se je tolikorat zlagal, da ne vidim kake potrebe po tem, da bi mu verjel tokrat (kot npr. da se ne dobiva po kavarnah, razen kak teden kasneje. Ali pa laganje o prepisu nepremičnin  ali pa na RTV, kjer se opraviči za laž o prejemu dokumentov o Patriji).

Janez Šušteršič: “…največja stranka je dala najmanjši input v to pogodbo – njihov vložek je bil na ravni treh strani, nato pa so bolj usklajevali pogajanja med ostalimi. ‘Očitno je bil cilj teh pogajanj, da se v pogodbo napiše vse, kar je potrebno za to, da mi s teh pogajanj ne bomo odšli in to nas na vsebinski ravni ni dovolj prepričalo,’ je dejal Šušteršič. “
Če prav razumem, torej: Najprej koalicijska pogodba ne vsebuje DLGV zahtev, ki so ekstremne, potem jih upošteva in vključi, vendar jim to ni všeč, ker jih upošteva? Parafrazirano torej: “V bistvu je bila Jankovičeva koalicijska pogodba skupek naših želja. Vse je upošteval. Zato je ne bomo podpisali.”

Virant: “Za tretjega človeka je prepozno”
Ko Tuerk predlaga tehničnega mandatarja, Virant reče, da je za to prepozno in da nimamo več časa, čeprav sam to predlaga pred desetimi dnevi (in Marka Voljča omeni poimensko).

“Na ugibanja, da ga predsednik Türk za mandatarja morda ne bi predlagal zaradi dokumentov o bombnem napadu v Velikovcu, pa je Janša odgovoril, da če bi bila osebna zamera razlog, da bo Slovenija še en mesec čakala na vlado ali šla na predčasne volitve, “ne ve, kakšnega predsednika imamo”.”
Parafrazirano: Če me Tuerk ne bo predlagal za mandatarja ker ni pripravljen požreti neskončnih poskusov poniževanj in potvorb (npr. famozni ponarejeni dokumenti o Velikovcu tule in tule in tule in tule) je malo čuden. Heh, ni dovolj, da izvedem mehki vojaški udar, tisti, ki jih ne maram se morajo ob tem ponižati. Drugače v tem ni nič sladkega. Tisti, ki se s temi stvarmi malo bolj ukvarjamo, vemo za kakšno osebnostni strukturo gre takrat, ko ta zmago razume samo kot popolno anihilacijo nasprotnika.

Erjavec: “Predčasne volitve bi bile katastrofa za državo.”
Predčasne volitve bi bile katastrofa za Desus in DLGV, za državo pa niti ne – nič slabše ne bi bilo, kot je že kako leto. Evropa bi nam prej ali slej vsilila tehnično vlado s tehničnim mandatarjem, kar bi pomenilo, da tisti, ki se mastijo zdaj, tega ne bi več mogli početi, raja pa bi še vedno tenko piskala. V tem smislu so edini, ki nasrkajo tisti, ki so bili do sedaj pri koritu.

Erjavec: “Sam bi najraje ostal poslanec, vendar se zavedam težke politične situacije in tega, da bi vlada težko delovala, ne da bi bili v njej predsedniki koalicijskih strank”tako da je bolje, da sem minister. Zato bi rad bil zunanji minister? Ni kaj, koga bolj kompetentnega že skoraj težko najdemo. Človeka, ki v dokumentarcu o Patriji prostodušno binglja z nogami s stola, medtem ko njegov sekretar odgovarja na vprašanja novinarja, ki jih minister tako ali tako ne razume. Ja, obrambni minister, ki mi res vzbuja zaupanje. Komaj čakam, da me zastopa lingvistični analfabet, ki je bodisi preneumen ali pa prelen, da bi svojo angleščino (de facto svetovni lingua franca) spravil vsaj na srednješolski nivo. Ne jamrajte mi o prevajalcih. Saj razumem idejo govori srpski i razumije te ceo svet, ampak tako kot se posmehujemo njej, se lahko tudi tezi, da če na uradnih sestankih govoriš Slovensko, to naredi na ostale vtis pravega patriota. Ne, to ostalim pusti vtis, da se ti ne da slediti pravilom dobrega okusa.

Potencialni zunanji minister je pravi renesančni človek, ki se enako znajde pri vodenju kateregakoli ministrstva, no ja, pač tistega, ki ostane. Kaj mi to pove o potencialnem mandatarju in o njegovem odnosu do Slovenije? Kako bi nas lahko še bolj ponižal pred svetom, kot da mu na pot postavi človeka, ki nas sprašuje kdo je pa sedaj klovn, ko zrušijo Jankoviča. Še vedno ti, Karel, še vedno ti. Ne razmišljaj preveč, raje pleši, kot ti narekujejo in tako te bomo vsi vedno bolj spoštovali.

O volitveni norosti

11.1.2011 glasovanje za mandatarja v slovenskem parlamentu definira nove standarde tajnosti. “Da ne bi kdo pomislil, da glasujem tako, kot mislim, da je prav, raje ne bom vzel glasovnice.” Janković ni potrjen, Janša takoj pove, da bo privolil v mandatarstvo samo če se mu uvali vsaj 50 poslancev, ker kdo pa bi hotel biti v vladi, kjer se je treba s kom kej dogovarjat?

Da ne bo pomote – v tej zgodbi je neizvolitev mandatarja zame povsem postranska, tisto kar me moti pri vsej tej zgodbi je sporočilo, ki ga dajejo stranke oz. šefi strank, ki niso glasovale. Meni se sliši kot: “Kljub temu, da imava podobne interese in sva zato v isti stranki, ti ne verjamem niti za sekundo. Četudi morda razmišljaš isto kot jaz, ti ne zaupam dovolj, da bi se nate zanesel.” Če bi bil jaz poslanec, v taki stranki verjetno ne bi bil dolgo, saj me tovrstno nezaupanje nervira. Če mi nekdo odreka kompetenco, da se odločam za skupno dobro (kar je verjetno skupno dobro naše stranke, drugače ne vem zakaj naj bi bil v njej) in me torej obravnava kot bedaka še preden s čimerkoli nakažem, da sem res bedak, ne vem zakaj jaz njega ne bi obravnaval kot bedaka. In v taki situaciji ne vidim nobenega razloga zakaj naj bi torej upošteval navodila nekega bebčka z IQ-jem tople vode. Kar verjetno, preživetveno gledano, ni najbolj dolgoročna rešitev, ampak, prosto po Nietzscheju, vsaj morala bi mi ostala.

Kot je, približno, rekel moj dolgoletni znanec na svojem blogu “Slovenija še ni zrela za nas. Čez kakih osem let bodo pripravljeni poslušati naše ideje” (Sicer ga to ni ustavilo, da ne bi kandidiral na teh volitvah in s svojo druščino prispel v parlament, ampak to je druga zgodba). Tisto kar mislim, da je v njegovi trditvi res, je, da slovenski parlament morda ni zrel za ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, ne glede na to v katero smer ta glava gleda. Ljudje pa smo takšni, kot pač smo.

Smešno je to, ne? Kako uspemo pozabit kakšni smo, vsakih nekaj let. Po naravi smo ljudje/človeška vrsta oportunistični, v smislu, da pač hočemo, da bi imeli nekaj zase, da zagrabimo priložnost, ko se nam ponuja. Sicer nas večina deluje v skladu z nekimi ponotranjenimi moralnimi normami in si mislimo, da se nižje kot X (karkoli že je ta X) ne bomo spustili, ampak to vseeno ne spremeni dejstva, da so naše preference usmerjene v to, da je za nas poskrbljeno. Ko si enkrat star en toliko, se naučiš, da v ogromni večini primerov ljudje ne razmišljajo o tem kaj bi bilo najbolje zate, ampak bolj o tem kaj bi bilo najbolje zanje, če pa imaš še ti kaj od tega pa je to za njih dodana vrednost, ne pa nekakšen imperativ. Psihoterapevtska doktrina nas uči, da je altruizem možen samo v specifičnih situacijah, ko je nekdo povsem nemočen (npr. dojenček, ali nebogljen zaradi starosti ali bolezni), drugače pa smo po naravi egoistični – poskrbimo zase. In včasih to pomeni, da poskrbimo tudi za druge, ker nam hvaležnost godi (npr. podarimo rože ljubljeni osebi, ker je ona potem vesela, mi pa smo veseli, ker smo ji polepšali dan).

In potem so vsakih nekaj let volitve in to zavedanje o nas samih masovno ignoriramo. Že res, da jaz najprej poskrbim zase in sem s tem povsem pomirjen, ampak ko mi nek pajac nekaj razlaga po televiziji, češ kako bo v prvi vrsti delal zame in za dobro slovenskega naroda, pomislim, “Ja, marička, mogoče pa na tem nekaj je, mogoče pa je tale čisto drugačen kot smo mi in nam mogoče ne laže, ko pravi, da postavlja tuj interes pred svojega.”

Ja, gotovo je altruist, zato pa je v slovenski politiki, leglu plagiatorjev, sfaliranih študentov s ponarejenimi magisteriji in nazivi, ki so jih pridobili na ‘univerzi’ v Bački Palanki, ker so “njihova dela preveč revolucionarna za Univerzo v Ljubljani”. V službi, kjer je za vodenje naroda in morda z malo sreče tudi kakega manj pomembnega ministrstva, kot npr. kulture ali šolstva, dovolj ključavnicarska srednja šola. V stavbi, ki je dodobra ozvočena in se tajne seje snemajo vzporedno, enkrat uradno in enkrat malo manj uradno, za tiste, ki so radi malo bolj obveščeni. V družbi ljudi, ki se jim zdi, da je zakon isto kot morala in ki verjamejo, da je prvi kriterij odločanja o neki stvari tisto kar misli njihov šef. Ja gotovo, je ta lutka čisto nekaj posebnega.


O trenirkah in joku


V petek na SDS-ovi spletni strani objavijo rasističen tekst tule z naslovom “Jankoviča sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi”.  Tule je članek v Dnevniku na to temo.

Par ilustrativnih izsekov:

“Relativni zmagovalec predčasnih volitev Zoran Jankovič je na volitvah prejel dobrih 300.000 glasov. Vsi komentatorji so se veliko ukvarjali s strukturo tega volilnega telesa, ob tem pa so se v celoti namerno izognili analizi strukture njegovih volivcev z vidika novih državljanov. Čeprav je ta najpomembnejša za matematično in logično razumevanje rezultata.”

[…] na blokovskih volišcih v Ljubljani, Celju in Kopru, je bilo mogoče opaziti:
1. množično udeležbo volivcev s tujim naglasom ali volivcev, ki sploh niso odprli ust, na volišča pa so prihajali v skupinah po 10 ali večjih
2. udeležbo volivcev v športnih oblačilih (trenirkah), ki so imeli na roki s kemičnim svinčnikom napisano številko, ki jo morajo obkrožiti na glasovnici
3. opazovalce udeležbe na voliščih, ki so v skupinicah po dva ali trije postavali pred ljubljanskimi volišči in stalno telefonirali; večina je govorila v srbskem jeziku “

“Podobne informacije prihajajo tudi iz drugi okolij, kjer živijo priseljenci. Zadnji teden pred volitvami je praktično vsak novi državljan dobil klic po telefonu, veliko pa tudi obisk na domu ali v službi. V podjetjih mestne občine Ljubljana, kot na primer v Snagi, so jih kar sklicali skupaj po skupinah in jim zabičali, da morajo voliti Zokija. Vsak je moral tudi povedati, na katerem volišču bo volil. Pristop je bil v osnovi do vseh enak in je temeljil na širjenju strahu pred visoko zmago desnice in domnevnim odvzemom državljanstva. V javnih podjetjih je zalegla tudi grožnja z izgubo zaposlitve, češ da bodo ob varčevalnih ukrepih desnice “južnjaki” najprej na vrsti.

Jankovič ni imel organizirane stranke kot ostali, imel pa je v vsakem mestu poseben štab, ki se je ukvarjal samo s klicanjem novih državljanov. Razpolagali so s kopijami volilnih imenikov in seznami iz uradnih evidenc prebivalstva. Takšen štab so imeli celo pri nas na Vrhniki, v njem pa so bili v glavnem upokojeni oficirji in podoficirji nekdanje JLA.”

In tako naprej. Na plagiatorja, ki zadnje čase s pridom uporablja socialna omrežja in se morda pri tem ne zaveda, da so njegovi komentarji vidni v celotnem Medmrežju, se je usulo precej komentarjev preko Twitterja. Na nekatere je tudi odgovoril. Njegovi twiti so bili (med drugimi) takile ):

DC43: spet ste zašli, razpravljamo o nacionalisticnem tekstu, objavljenem na VAŠEM portalu, z VAŠIM blagoslovom torej. ZA ali PROTI?
JJansaSDS: Sam se z nekaterimi ocenami v komentarju ne strinjam, vsi državljani smo na volitvah enaki. Nasprotna trditev ni stališče SDS.

Vndar vseeno ne bi obsodil ali zanikal članka, ker:

11. Dec:
DC43: spet ste zašli, razpravljamo o nacionalisticnem tekstu, objavljenem na VAŠEM portalu, z VAŠIM blagoslovom torej. ZA ali PROTI?
JJansaSDS: Ne, vi ste zašli že zdavnaj. V demokratični družbi so dovoljena različna mnenja. Pri sodbah pa je treba uporabljati ista merila.
IllegalDrum: Dragi @jjansasds , sodba temelji na dejstvih, ne pa ugibanjih, pavšalizmih in izjavi enega znanca iz Bihaća.

11. Dec:
DC43: V demokratični družbi predvsem NI DOVOLJENO nacionalistično hujskaštvo.
JJansaSDS: Zagotovo ni. Zanimivo pa je, da v tekstu vidite samo trenirke, za druge spornosti, na katere opozarja, pa je slepa pega.

Potem, ko je zgodbo povzel Dnevnik tule, se je plagiator odločil, da bo odgovoril na novinarjevo vprašanje o nacistični noti na SDS-ovi spletni strani:

Do svojega mnenja ima pravico tako Tomaž, kot Zoran in Danilo. To pravico do izražanja razlicnih mnenj je treba braniti in zaradi tega SDS tega stališca tudi ni umaknila s spletne strani, ceprav to ni njeno stališce
Kaj v tem besedilu je sovražni govor in kaj naj jaz komentiram?
Ce nekoga, ki je Srb, nekdo imenuje za Srba, to ni sovražni govor.”

Celoten povzetek je tule.

Hmja, to seveda ni sovražni govor, če nekoga imenuješ za pripadnika neke skupnosti, še posebej če to je. Verjetno se že tukaj zapletemo, ker ima zelo verjetno Janković slovensko državljanstvo, kar zelo verjetno pomeni, da je prej Slovenec, kot Srb. Problem v vsakem primeru ni v poimenovanju, kadar ne uporabljaš slabšalnih izrazov (kot npr. opankar, čefur ali trenirkar). Problemov je več, malo drugje:
1. Žaljiv odnos do volilcev, ki so povsem legitimno glasovali za nekoga, ki mu z večjo verjetnostjo ne bo treba opravljati premierske funkcije iz zapora.
2. Žaljiv odnos do tistih, ki niso volili SDS, češ, “itak ste vsi neuki imigranti al pa nimate jajc, da bi izbral nas, ki smo tako dobro zastavili program 10 + 100” (mimogrede, ta program je kar zanimivo branje. Iskreno priznam, da ga nisem prebral do konca – prebral sem le prvih deset ukrepov, ki se slišijo kar v redu – edini pomislek, ki ga imam je, da je marsikateri od predlogov bil aktualen že v letih 2004-2008, pa ni takratna vlada nič naredila z njim.  Npr. kadrovanje glede na sposobnosti, veliki gospodarski kriminalci bodo obsojeni – ta se mi zdi se posebej zanimiv prav zanima me kako bi ga izpeljali, skrajšanje časa umeščanja objektov v prostor, itd, itd)
3. Predalčkanje. O tem vemo marsikaj – vemo, da po teoriji o tolpah jedro izbere zunanjega sovražnika zato, da je skupina bolj homogena (glej npr. Thrasher, 1933 ali Cohen & Short, 1958). S tega pogleda pač plagiator utrjuje svojo subkulturno skupino tako, da ji nudi zunanjega sovražnika. Problem na katerega naleti pa je, da sicer utrjuje svoje jedro, vendar na račun izgube perifernih simpatizerjev.

Spet, po teorijah socialne odklonskosti, se v vsaki tolpi (ang. gang; ni mišljeno slabšalno) struktura deli na tiste najbolj goreče podpornike in veliko večino tistih, ki pač sledijo toku. Ti so člani tolpe iz geografskih ali socialnih razlogov (so npr. iz Grosuplja ali pa njihovi sosedje/prijatelji žareče podpirajo SDS), njihova lojalnost pa je vprašljiva. Če zunanje, šibke vezi, popustijo, se pač odločajo za alternativo. Problem, ki ga ima plagiator tu, je da se v družbi na splošno pojavlja vedno več ljudi, ki se nanj, če se izrazim sočno, ne bi poscali tudi, če bi spontano zagorel.

S takimi izjavami, kot so zgornje si efektivno oddaljuje mnoge ljudi. Saj kalkulacija ni napačna – jedro se tako še bolj solidarizira, kar pomeni, da bo vedno imel parlamentarni stolček (če ne spremenimo volilnega sistems), vendar bi jaz na njegovem mestu opustil upanje na kakšno močno povečanje simpatizerjev. Prej obratno. Tukaj, če lahko malo pomodrujem, bi bilo skrajno bolj politično modro, če bi plagiator instantno javno križal avtorja prispevka na SDS-ovi spletni strani (Če je v resnici avtor on, pa naj si izbere naključnega vojščaka SDS). Tako bi bil videti odločen in fer (mnogi ljudje bi se obrnili k svojim partnerjem in rekli: “A vidiš Marička, sej sem rekel, da je Janez pravi državnik, glej kako hitro se je odzval na netoletantnost v lastni stranki! Saj ta pravim, da ga preveč obsojamo…”), obenem pa bi tako ali tako šel glas v javnost o tem kaj si v resnici misli SDS o Jankovičevi zmagi.

Ker sem rahlo pristranski in si ne želim omogočati uspeha okornim asocialnežem, bi morda še opozoril, da potem, ko nekdo javno obelodani možno makiavelistično potezo, ta bolj ali manj izgubi svoj smisel.
4. Žaljiv odnos tudi do priseljencev, na koncu koncev – češ, ker si bil včasih Srb (zdaj si itak Slovenec, drugače ne bi mogel volit), si preveč neumen, da bi volil po svoji vesti (Če sploh pustimo po strani podtalno podtaknjeno trditev, da so vsi neslovenci smetarji ali fizični delavci in torej zlahka zamenljivi).

Saj je jasno, da gre za sprenevedanje. Kako ne veš, kaj je v tem besedilu sovražni govor? Imas težave z razumevanjem jezika?

Druga stvar, ki se mi zdi strašljiva, čeprav tudi malo komična, pa so odzivi, ki sem jih imel priložnost spremljati na fejsbuku. Je že tako, da moji prijatelji in znanci negujejo različne politične usmeritve. Od klenih komunistov, do nepremakljivih katolikov. Tako sem lahko takoj po volitvah bral izjave kot npr:

“Pa mate slovenceljčki, vsi se boste morali naučit plesat kolo in hodit v džamijo na mestnem trgu […]”. (Zdaj nima več smisla iskati teh izjav po mojem fejsbuk profilu – sem se že odnaročil od obnovitev statusa tovrstnih znancev. Ne zato, ker bi me motil njihov politični nazor, ampak zato ker so tolk zabiti, da me res ne zanima, kaj mi majo za povedat).

Kul, ne? Me prav zanima kaj menijo Srbi o tem, da so naenkrat postali muslimani. Ce za hip ignoriramo dejstvi da me džamija v Ljubljani ne bi niti malo motila, tako kot me ne bi motil budistični tempelj in če ignoriramo dejstvo, da je Jankovič v času svojega županovanja ni zgradil, kljub temu, da je uspel zgraditi marsikaj večjega in bolj finančno zahtevnega, me to, da bi po mestu slišal muezzine ne skrbi pretirano. Tudi zato ne, ker bi jih tako ali tako preglasili frdamani zvonovi. In če že moram prenašat petarde ob Kitajskem novem letu, bi pa še bajram. V bistvu še raje.

Aja, pa še to, analiza odstotkov novih državljanstev s stališča razumevanja volilnega izzida vsekakor ni najbolj pomembna. Morda, sploh za SDS, bi bila bolj pomembna analiza tega kaj bi lahko spremenili v prihodnje, da ne bi naslednjič zopet izgubili že praktično dobljenih volitv. Da sploh ne omenjam tega, da je plagiator osebno hodil po robu volilnega zakona, ko je pošiljal pisma o potrebi po mobilizaciji svojim članom v soboto, dan pred volitvami ().

In se – dovolj imam kazanja s prstom na druge, ces, zakaj ste se zapicili v to, da podpiram nacisticno ideologijo niste pa se odzvali na ostala nabijanja, ki jim pravim dejstva? Tega imam cez glavo, tega vitja rok in jamranja o tem kako je opravicljivo lagat in ponarejat, ker sam pravim da drugi tudi to pocnejo. Dosti. Ni ok potvarjat dejstev, kdorkoli to pocne, ni ok plagiirat tudi ce je kdo drug tudi to naredil prej, ni ok ponarejat uradnih dokumentov ne glede na to s kaksnim razlogom. To, da vsi delajo isto (ce!) preprosto ni opravicilo zato, da je nekdo nemoralen. A drugi pa lahko? Ne, ne smejo, ampak dajva ne menjat teme. Ti tudi ne smes. Pika.

Thrasher, F.M. (1933). “Juvenile Delinquency and Crime Prevention”. Journal of Educational Sociology 6 (8): 500–509. doi:10.2307/2961696
Cohen, Albert & Short, James, (1958), “Research in Delinquent Subcultures”, Journal of Social Issues, pp20–37.

O volitvah in nujnih spremembah

Na Janez Šušteršič piše o tem kako bi spremenil volilni sistem (toliko procentov volivcev kot pride na volitve, takšen delež  sedežev v parlamentu je na voljo). Na prvi pogled sicer všečna ideja, ki vpelje koncept vzpodbud (ang. incentives) v sistem volitev. Ima pa, vsaj tako kot je videti sedaj, slabost – recimo, da je volilna udeležba 40%, kar pomeni, kaj, približno 33 poslancev, kar pomeni večino 17-ih ljudi, kar pomeni ustavno večino, kaj, približno 18 ljudi? Torej 18 kekcev ima kar naenkrat ogromno moč. To pač ne ojačuje zaupanja volivcev.

Sam vseeno mislim, da bi bilo še bolj efektivno, če bi za časa poslanske službe osebno premoženje posameznika zamrznili, mu posodili stanovanje (ali plačevali tekoče stroške za njegovega), ki bi ga čistili na državne stroške, mu dali služben avto (ki bi ga redno servisirala država), plačali dopust v sindikalni prikolici, dali bone za hrano v parlamentarni menzi in dali recimo minimalno plačo na mesec za čike pa še krili stroške vrtca ali izobraževanja za njegove otroke (njemu seveda ne, saj ne rabimo neizobraženih voditeljev. Če je ljudstvo izvolilo intelektualnega pritlikavca, naj tak tudi ostane, ne pa se šola na stroške države). Službeni mobitel, kjer se preverja delež osebnih klicev. In trga od plače, če je nerazumen. Plačana službena obleka, kot v zdravstvu in šolstvu. Določena meja izdatkov za sestanke v tujini (ki vključuje dnevnico in stroške nenajdražjega hotela). Če so stroški višji, jih mora odobriti svet delavcev Mure ali ekvivalentnega podjetja. Torej država krije stroške njegovega / njenega življenja in dela. In to je vse. Nič drugega, nobenih drugih dodatkov, nobenih sejnin, nič. Delavnik je minimalno osem ur. Trikrat odsoten od rednega dela, pa ga odpustimo. Obiski v tujini, ko redno delo to dopušča. Strategijo uporabe socialnih omrežij bi določili na ravni državne uprave. Bodisi lahko vsi uslužbenci dostopajo do fejsbuka, G+, tviterja… ali pa nobeden.

Ko se poslančev mandat konča, se njegov TRR odblokira (v času naslednjega mandata vlade se TRR prejšnjih poslancev še vedno preverjajo). Tekom mandata  je poslančevo poslovanje pod drobnogledom. Vsak izdatek, vsak nakup. V ocenjevanje stanja je vključena tudi poslančeva družina. Nenavadni prilivi na njihove račune se preverijo in sankcionirajo. Pogoji za posojila so isti kot za ostale državljane – poslanec lahko dobi toliko posojila kot kdorkoli drug z minimalno plačo. Če ga dobi več, takoj revizija banke, ki je posojilo odobrila in sankcije.

Volilna kampanja – natančno določeno število oglasov (v kar vključujem radio, televizijo in tisk) za vsako stranko. Ti oglasi so brezplačni. Vsak oglas več ali kršitev volilnega molka pomeni določen promil odbitka pri volilnih rezultatih. Nobenih finančnih sankcij, vsekakor pa politične. Kakršnokoli državno financiranje političnih strank se ukine v celoti (kamor vključujem tudi kakršnekoli prilive strankam po volitvah). Donacije omejene. Podjetja v (delni) državni lasti ne poslujejo s političnimi strankami na nikakršen način.

Odkrit primer nepotizma pomeni avtomatično doživljenjsko izločitev poslanca iz parlamenta in zaposlitve v javni upravi. Nepotizem ni to, da ljudje izvolijo celotno družino na poslanska mesta, je pa vsekakor to, da bližnji sorodniki delajo v poslančevi pisarni (ne glede na to, kako sposobni so). Obenem je nepotizem tudi to, da nekdo zaposluje ženo drugega poslanca, ta pa zaposluje njegovo. Sankcija za izrabo državnih inštitucij je ista kot za nepotizem.

Poslanec v času služenja ljudstvu ne more opravljati še ene službe. To je samoumevno. Če je pred nastopom funkcije nekje zaposlen, ga delovno mesto lahko počaka (če se s tem strinja delodajalec), v vmesnem času pa delo opravlja nekdo drug (isti princip velja, če je poslanec član uprave kakršnekoli gospodarske družbe). Taka gospodarska družba lahko posluje z državo, vendar je poslanec avtomatično izvzet iz kakršnegakoli procesa odločanja o njihovem poslovanju z državo. V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je poslanec lobiral za to podjetje, se to šteje kot izraba položaja in tako tudi sankcionira (utemeljen sum se šteje kot prijava dveh posameznikov, vpletenih v ta posel).

Poslanec, ki laže o čemerkoli, izgubi mandat ljudstva in lahko kandidira na naslednjih volitvah, vendar mora v volilni kampanji vsaj enkrat na vsak svoj govor jasno povedati, da je prejšnjič izgubil mandat, ker je lagal. Za priznanje ne štejejo stavki kot npr. Pravijo, da sem lagal, vendar je to konstrukt ali pa Saj tudi vsi ostali to delajo, ipd. Dokaz o laganju so lahko kakršnekoli nasprotujoče si javne izjave o politiki, zakonih, smernicah ali poslančevih sodelavcih, ki jih poslanec ne pojasni v zadostni meri (seveda si lahko premisli, vendar mora to podpreti z jasnimi razlogi. Ni dovolj, da npr. reče, res je, da sem podpiral nek sporazum, sedaj ga pa ne, ker sem v opoziciji. Presojo verodostojnosti opravi skupina sedmih univerzitetnih profesorjev, ki niso nujno člani nobene politične stranke, s področij, ki se dotikajo teme razprave. Ko gre npr. za blatenje ali izmišljotine o nekom, je v komisiji psiholog, psihiater, socialni pedagog, kriminolog, pravnik in tako naprej).

Na volitvah lahko sodeluje vsaka stranka z volilnim programom (pri čemer je oglasni prostor omejen absolutno in razdeljen v enaki meri – torej tri stranke dobijo vsaka 33% prostora, trideset pa 3.3% vsaka. Dejstvo, da je stranka v tem hipu parlamentarna, ne spremeni teh razmerij. Enako velja za televizijska soočenja). Program mora vsebovati konkretne predloge skupaj s časovnico, oceno tveganja in SWAT analizo, strategijami izpeljave in finančnim razrezom za vsako postavko posebej.

Vsak zakon, ki ga parlament predlaga, gre najprej skozi roke neodvisne komisije, ki ni sestavljena iz članov strank, temveč iz strokovnjakov z danega področja. Predvsem je tu poudarek na meritornosti. Kot pravi moja prijateljica: “Nije žvaka za seljaka”. Vseeno je, če je nekdo politično profiliran, važno je samo, da o gradnji termonuklearke ne odloča nekdo s po izpitih končano srednjo agroživilsko šolo. Če ga strokovnjaki ne potrdijo, se o zakonu ne glasuje in gre v ponovno obravnavo komisije, ki nujno vključuje večino pravnikov.

Fiskalno politiko krojijo ekonomisti in ne poslanci s srednješolsko izobrazbo. Vsako leto dve neodvisni agenciji merita kazalce blaginje in zadovoljstva prebivalstva. Ko ti kazalci kažejo na padec blaginje, parlament ustrezno zmanjša izdatke sebi (sebi niža plače, ukinja nepotrebne ugodnosti – recimo dopuste, obiske tujih državnikov itn.), potem pa proporcionalno najprej javni upravi, obrambi, kulturi, šolstvu, zdravstvu in tako naprej. Pred zmanjšanjem se upoštevajo vsa zmanjšanja sredstev od osamosvojitve dalje. Torej, na primer, preden se zmanjša proračunska postavka kulturi za 5%, se (govorim na pamet) zmanjša proračunska postavka obrambi za 50%, ker je nasprotno od kulture pridobivala v zadnjih dvajsetih letih.

Vlada vodi javno evidenco o svoji uspešnosti, pri čemer je eden od kazalcev vsak izglasovan zakon. Evidenca je javno dostopna skupaj s komentarji strokovnjakov. O komentarjih parlament lahko razpravlja, vendar je razprava omejena na tehtne vsebinske komentarje s predlogi sprememb. Celoten parlament je odgovoren za sprejem zakona, ne samo koalicija. Če zakon v treh poskusih ni sprejet, o njem glasuje petnajstčlanska komisija, katere člani so izbrani meritorno in niso poslanci ali funkcionarji katerekoli izmed strank. Če komisija ne izglasuje zakona prvič, ga lahko spremeni poljubno, mimo parlamenta in o njem razpravlja še en mesec. Potem glasuje še enkrat in če ga sprejme, ga lahko uvede mimo parlamenta, če ga ne sprejme, pa se stari zakon ohrani in v javno evidenco zapiše sklep, da je celoten parlament v tem primeru opravilno nesposoben. Ko se to zgodi tretjič v mandatu, se to šteje kot konstruktivna nezaupnica vladi, ki odslovi poslance in  ministre, zadolžene za ta zakon in nastavi nekoga iz opozicije, da vodi ta resor. Zoprno ne? Začnite se dogovarjati med sabo! Pa ne bo joka.

Referendumi, ki imajo manj kot 20% udeležbo, se štejejo kot neuspešni in pomenijo direktno obremenitev računa vlagatelja referenduma. Posvetovalni referendumi se ukinejo. Če že pride do referenduma, je ta obvezujoč, ob dovolj veliki udeležbi.  Vsak predlog referenduma gre najprej skozi roke petih ustavnih sodnikov, ki ga morajo z večino potrditi. Če ga ne podprejo, za svoj čas izstavijo račun predlagatelju. Če predlagatelj ne plača v zakonskem roku, oddela stroške z javnimi deli, za ta čas pa se njegov status poslanca (ko referendum predlaga poslanec) zamrzne in le-ta izgubi pravico glasovanja.

Poslanska imuniteta se povsem ukine. Voditelji naroda morajo biti v vzgled in nimajo pravice zapika, ko jih zasačijo z roko v malhi.

Posamezniki, ki so pravnomočno obsojeni kaznivega dejanja (katerega koli), v Sloveniji ne morejo postati poslanci, ministri ali drugi visoki državni funkcionarji. Če se to  zgodi za časa njihovega mandata, se jim mandat vzame. Ko rečem pravnomočno obsojeni, s tem ne mislim, obsojeni na eni ravni, ampak pritožni proces še teče. Če pritožni proces teče, se za časa tega procesa njihov mandat zamrzne. Če so spoznani za nedolžne, se njihov mandat vrne, do rednih volitev. Ja, kaj pa če sodni mlini meljejo (pre)počasi? Na to lahko rečem samo, a) ne mašite sodišč z brezveznimi tožbami in b) ne počnite kaznivih dejanj.

Vsaka grožnja, vsaka, ki vključuje posameznika ali njegovo družino, prejeta kakorkoli, osebno, telefonično, preko spleta ali tviterja zahteva bliskovit odziv. Takojšnje (v roku največ 24 ur) sankcije vključujejo tistega, ki grozi (če je najdljiv) in interesno skupino, ki bi najbolj profitirala, če bi se posameznik uklonil grožnji. Taka skupina in njeni predstavniki so v tej zadevi izločeni iz glasovanja o njej. Če se kasneje izkaže, da je nek posameznik (recimo iz nasprotnega pola) grožnje pošiljal z namenom diskreditiranja interesne skupine, se glasuje ponovno, posameznika, če je poslanec, se tretira, kot da je lagal, z vsemi sankcijami, ki temu pritičejo, in če ni poslanec, se proti njemu sproži postopek zaradi oškodovanja države. Če se izkaže, da je državljan tako deloval po naročilu poslanca, se ta poslanec odslovi za trajanje mandata, proti njemu in sodelavcu pa se sproži sodni proces.

Volivci volijo določeno osebo in ne njegove stranke. Oseba lahko kandidira kjerkoli v Sloveniji, vendar ne more priti v parlament, če ni bila izvoljena. Če stranke nimajo dovolj kvalitetnih ljudi, pač naj ne računajo, da jih bo v slavo ponesel kult osebnosti.

Enkrat mesečno komisija iz nasprotnega političnega pola preverja, ali se stranka drži obljub, danih v predvolilni bitki. Ko se poslanec katerekoli stranke tretjič ne drži obljubljenega, začne teči enomesečni odpovedni rok in če v tem mesecu ne popravi zadane škode, izgubi pravico glasovanja in vstopa v parlament za šest mesecev. Plača se mu ravno tako zamrzne. Tako se lahko oba politična pola koljeta do onemoglosti ali pa začneta sodelovati. V vsakem primeru smo državljani izvzeti iz njihovih nebuloz. Izdane obljube se štejejo kot

a) neaktivnost na določenem področju (npr. “Vsi boste imeli pokojnine 1000 EUR,” vendar se v treh letih o tem sploh ne razpravlja). Če obljuba ni bila realna (kot ta ni bila), potem poslanec bodisi laže (sankcija je jasna) bodisi pa je preneumen, da bi bil poslanec in ga ni škoda. – Torej, če obljubljaš, potem je v tvojem programu napisano, kako boš to dosegel. Če se ne držiš programa, je to jasno preverljivo, saj brez natančnega programa ne moreš na volitve.

b) aktivno delovanje proti svojim obljubam – obljubiš nekaj, a v parlamentu glasuješ proti.

Po prenehanju mandata ima vsak poslanec ali visok državni funkcionar 12 mesecev pravico do prejemanja nadomestila plače v višini najmanjšega izmerjenega nadomestila za nezaposlenost za časa njegovega mandata, oz. najmanjše izplačane pokojnine, karkoli je manjše. Seveda ob pogoju, da je prijavljen kot iskalec zaposlitve in ni zaposlen nikjer drugje. V primeru, da se izkaže, da poslanec prejema dohodke iz drugih virov medtem, ko sprejema nadomestilo, nastopi v veljavo obstoječa zakonodaja. Poslanci ali ministri, ki odstopijo, torej efektivno dajo odpoved delovnega razmerja, imajo enako pravico do nadomestila kot vsi ostali uslužbenci v državnih službah (torej nikakršne).

Taka ureditev bi morala biti izglasovana s strani ljudstva in bi se lahko spremenila samo na referendumu, kjer bi za spremembo glasovala absolutna večina državljanov (in ne samo tistih, ki pridejo na volišča).

Ja, to ni strašansko ugodno. Sicer pa ljudstvu ni več do tega, da bi bila situacija za naše politike strašansko ugodna. V dvajsetih letih so se dovolj izrodili, da si bodo ponovno zaupanje pridobivali počasi. Ta hip jim ne zaupamo a priori. Situacija pa je neugodna tako ali tako samo za tiste politike, ki bi radi kaj zaslužili na ramenih ljudstva. Za tiste, ki bi radi dali nekaj Sloveniji, pa se tako ali tako nič ne spremeni.

O poceni kreditih kot razlogu za ostajanje v Sloveniji

[…]bi po eni od javnomnenjskih raziskav kar tretjina Slovencev odšla v kakšno drugo državo.

Pavle Gantar: Če bi bile razmere res tako slabe, bi verjetno odšli. To anketno vprašanje ima po mojem nekaj metodoloških problemov. Vprašati bi jih morali tudi, kaj je tisto, zaradi česar bi šli, in kaj je razlog, da ne gredo. Ali je to hiša, ki so jo postavili s poceni posojilom, ali kaj drugega. Takole bom rekel: ko so razmere res slabe, ljudje gredo, tudi če nimajo možnosti. To smo videli pri migracijah.

Pavle Gantar v Dnevnikovem objektivu


Metodoloških problemov? Ja, bi rekel, predvsem ker raziskava ne zajema tistih, ki s(m)o tako ali tako že šli (pa bi se mogoče kdaj vrnili). Seveda je vzorec izkrivljen, ostali so samo tisti, ki (iz bolj ali manj tehtnih) različnih razlogov (še) niso šli. Taka raziskava ti ne pove nič o begu možganov. V najboljšem primeru mimogrede zajame še koga, ki se počasi odpravlja, pa še ni čisto odšel.

Ta vase-zagledanost, pišuka. “Ne greš, a?, a?, a smo ti šenkal bajto, sirotek, zdej pa hvaležno trp v tišini…” Prvič, kje se dobijo poceni posojila? In kaj sploh so poceni posojila? A so bolj poceni, kot drugje po svetu? V primerjavi s cenami nepremičnin in trendi zaposlitvene politike? In kako lahko posojilu, ki je vezano na inflacijsko stopnjo in na fluktuacije valutnega tečaja, v obdobju gospodarske krize rečeš poceni?

Kar se tice predzadnjega stavka v navedbi, pride čez kot izziv. Če ti ni všeč, pa spoki. Od kje ta ideja, da se to že ne dogaja? Tkole malo vulgarno lahko rečem samo: “V redu, pa ostan sam na kupu gnoja s povprečno sposobnim kadrom in tko po Nietzschejansko reci: Ja, saj je res, da so sosedje bolj sposobni, bolj premožni, bolj srečni in manj izkoriščani, ampak mi smo pa bolj moralni; Medtem, ko tvojim poslancem iz žepov lezejo pogodbe za privatne letalske muzeje in floskule o tem kako bi bilo vse drugače, če bi le lahko dobil čisto vse kar hočeš.”

Kar se mene tiče se v tem stavu še enkrat (kot že kdaj prej) kaže popolno nerazumevanje lastne vloge v političnem sestavu države. Drugi najmočnejsi človek v Sloveniji (kot se P.G. samo-deklarira) ne more reči, ej politika mora narediti X, Y in Z zato, da bomo bolje živeli. Tak človek mora to storiti. Polno potovalko imam ljudi, ki potem jamrajo kako težko jim je opravljati svoj posel. Pišuka, kako dolgo misliš, da bi preživel v poslovnem svetu z odnosom: Sej bi izvajal svoje naloge, sam kaj ko mi ostali skoz nagajajo?

Ja, kdo pa te je silil, da kandidiraš? Si kdaj, ko si dobil plačilni listek rekel, ej tega jaz ne vzamem, ker menim, da ne opravljam dobro svojega posla? V točki, ko posameznik reče, ja saj ne bi prejemal nezasluženega plačila, samo kaj ko ga bodo drugi še naprej, se izkaže s kom se primerja in kam segajo njegova pričakovanja do samega sebe. Torej, njegov moralni standard je identičen preprodajalcem orožja, političnim trgovcem in ljudem, ki pišejo sms sporočila kot npr. Prinesi denar, ki si nam ga pokradel. Še je čas, po tem datumu bo zate slabo, poslovi se od familije, kmalu greš na dolg dopust. Danes si zapravil še zadnjo možnost. Dobro se skrij, tvoja družina bo plačala za vse, kar si nam naredil in ti boš gledal to trpljenje, pička, ne moreš se skriti na zemlji. In še: Se vidimo svinja, ko boš najmanj pričakoval, ti kar uživaj, ne boš dolgo, res ne, videl te bom jokati, prasec pokvarjen, in naučil te bom, kaj je PRIJATELJ .

Kolk me to pogreje. V moji državi pravnomočno obsojeni kriminalci kandidirajo za predsednika države (in dobijo 10% glasov!). Skoraj tretjina poslancev je končala izobraževalno pot na srednji šoli.  Državo vodijo ‘krizni managerji’, ki nimajo pojma o ekonomiji. Fiskalna politika se bolj kot ne sestoji iz tega, da uvedemo kak nov davek, porežemo finance kaki nepotrebni panogi, kot npr kulturi ali šolstvu, ali pa si sposodimo denar iz tujine. V taki vizuri nepotrebnosti je naša daleč najbolj nepotrebna panoga slovenska politika. Da ne bo pomote, moje mnenje o ljudeh, ki imajo program, ki se bolj kot ne sestoji iz “Ne vem, točno, ampak v vsakem primeru se potegujem za ravno obratne stvari od tebe” in ljudeh, ki pokoljejo vse kure v kurniku, potem pa očitajo gospodarju, da je pustil vrata odprta, se prav nič ne razlikuje od mojega mnenja o ljudeh, ki ta hip ‘krmarijo Titanik’.

Pismo, res, parlament, kjer ministri vlečejo nadomestilo plači dokler lahko (tudi če so sami odstopili); kjer velja prepričanje, da je nekaj normalnega če trguješ z glasovi; kjer ni nobene vsebine, razen kontriranja; kjer je silikonska bjonda višek referendumske kampanje; kjer neovirano blatijo predsednika države s ponarejeno dokumentacijo; kjer nič ni treba dokazat, za nič ni treba imeti preverjenih virov; kjer je važno samo da poziraš pred kamerami, za oddaje, ki jih nihče več ne gleda; kjer ljudi bolj zanima kdo se daje dol z živalmi, kot kako izboljšati življenjski standard populacije in kjer se hvalijo s tem da zakone pišejo mimo stroke….

Pri takem parlamentu, mi njegov drugi mož mirno reče, da je moje nezadovoljstvo povezno s tem, da je moja rit preveč polna. Nehi blefirat, večina tistih, ki smo kaj vredni nas je že zdavnaj odšlo. Pa ne zato, ker ne bi marali Slovenije, ampak zato, ker ona nas ne mara.

O novi “družbeni pogodbi”

Zadnje čase se po medijih večkrat pojavlja ideja o t.i. novi družbeni pogodbi.

V končni fazi je to verjetno bolj kot ne politično-filozofska debata. O vsem tem mislim dve stvari – država obstaja zaradi družbene pogodbe (kot je navedena npr. v Hobbesovem Leviathanu), družbena pogodba pa je sklenjena zgolj zato, ker ščiti interese posameznika (na najbolj pobebljeni ravni – sledim pravilom in ne kradem ter ubijam zato, ker sem kot del skupnosti močnejši in imam več dobrobiti od sledenja normam, kot da se iz skupnosti izločim in živim v mednarodnih vodah na splavu, ki sem ga sam stesal, brez vode in elektrike). Ko kot državljan nisem več zaščiten bolj, kot bi bil kot posameznik, ko se mi torej bolj splača furat ultimativni individualizem, pa družbena pogodba razpade. To ni nič novega, Hobbes je o tem pisal sredi sedemnajstega stoletja.

V točki, ko država, oziroma politika uporablja družbeno pogodbo zato, da izrablja pogodbene partnerje v lastno korist, pravi odgovor ni enostranska sprememba družbene pogodbe (kot si posplošeno povedano želi neoliberalizem) temveč sprememba pogodbenih partnerjev. Hočem reči,

Glej kršiš pogodbo, ki sva jo sklenila v dobri veri. To ti ne daje pravice, da pogodbo spremeniš tako, da ti bo to kršitev še naprej omogočala. Vse kar ti kršitev pogodbe prinaša je to, da ti bom, če bom res dobre volje in bom hotel pokazat svojim otrokom kako velikodušen sem, dovolil da odstopiš od nje brez reparacij.

Kar torej pričakujem je vzdrževanje pogodbe, ki je bila sklenjena, ko sem vanjo vstopil. Če moj pogodbeni partner tega ne zmore, pričakujem drugega pogodbenega partnerja, ne istega, ki mi trobezlja o tem, da bi rad dodal aneks. Sej aneksi so v redu, ampak morajo biti potrjeni z obeh strani. V tem pogledu se mi plagiator ne zdi nobena alternativa kriznemu menedžerju. Oba razmišljata o tem kako ohraniti oblast in kako predrugačiti družbeno pogodbo tako, da bo “vse drugače”, razen tega, da bosta onadva še vedno žela plodove tujega dela, dokler jih kaj še ostane.

OK, torej, alternative? JA, takoj glasovi iz ozadja, pustimo naj trg regulira družbene potrebe. Ej, trg tudi ni idealen pogodbeni partner – ne verjamem, da ga zanima kaj dosti drugega kot trg sam. Sej posledično to pomeni, da tisti, ki s(m)o sposobni uživajo zaščito – seveda, za trg je dobro, da ima več in boljše in večkrat. To doseže tako, da tiste, ki ga božajo, boža nazaj. Tisti manj sposobni ali tisti, ki niso dobri v igrah na srečo, pa postanejo collateral damage.

Ko je borza zanihala, sem se pogovarjal s prijateljem in on je takrat rekel: “Glej ni še čas za vzpon, zdej delnice kupujejo mali vlagatelji, njih se bomo še otresli, pred resničnim vzponom”. Logično, mali vlagatelji težko počakajo par let na samoregulacijo trga, tisto s čimer so soočeni je totalen finančni propad tukaj in zdaj, ker ne morejo plačat vrtca in obroka za stanovanje (v to ali je tako vlaganje pametno ali ne, se ne bom spuščal). In prodajo. In zgubijo. In borza zaniha. In potem ko nimajo, ne kupujejo več, njihov denar je izpuhtel in potem se cikel ponovi, dokler se še lahko. Ko ni več nikogar razen dolgoročnih vlagateljev, ki pametno počakajo, se borza umiri, podjetja padejo na svojo realno vrednost in nekatera med njimi jo počasi začnejo pridobivat. In gremo od začetka. Ob strani pa pustimo smetje. Well, to ni družbena pogodba, ki sem jo sprejel. Ta, nova, predlagana pogodba vidi ljudi kot nujno zlo, ki ga je treba tolerirati ravno dovolj, da ne crknejo, ker pač preko njih hranimo kolesje.

Naježim se, ko poslušam, kako mladi (ali pa mladi po srcu) nadebudni strokovnjaki dajejo v nič socialni kapitalizem, češ

…kaj pa je sploh to, to je brez veze, sej o tem nič ne vem, ampak itak me boli patka, ker sem varen v svoji službi (npr.) na slovenski univerzi in ne vidim nobene potrebe po tem, da bi še kdo kej imel ali razumel kaj česar jaz ne. Rajš se delam norca iz ubožcev, ki ne štekajo, da bo mene itak zaščitil trg, dokler mu bom koristen (naprej pa itak ne znam razmišljat), oni pa nej se jebejo. Kaj, sej bojo delal, tud če bojo nesrečni. Kaj, sej za vsakega strokovnjaka, ki me spregleda in gre rajš v tujino lahko najdem kolkr hočem mezdnih delavcev, ki rabjo preživet družine. A, da so manj sposobni? Kaj me boli za to, sej delajo, ne? Bom pa uvedel daljši delovnik in nej se štemplajo ko pridejo in grejo, to bo zihr povečalo produktivnost. Če je ne bo, bom pa itak prepolovil plače pa najel dva za isto delo. Kaj pravite, da obstajajo drugi načini ki bolje ohranijo družbeno pogodbo? Kdo to prav? …aja, ok, no… sej ta imena, ki ste jih naštel so še kr znana, ampak kaj, to so akademiki, oni sam modrujejo. …aha, tole so pa skrajno uspešna podjetja, ki funkcionirajo drugače kot moje… Ja, a direktorji majo višjo plačo kot jest? Aja… aha… kaj pa lastništvo podjetja? Ja, a ste znorel, kaj bo delavcu kos MOJEGA podjetja?! Kaj, nej bo tih pa dela, pišuka, kaj vse jest nardim za te ljudi, sej dobijo regres, pa malco, kaj se hočte, a mislite da sem narjen iz dnarja? Kaj pravte, da je podjetje moje, tut ko mu ne gre dobro? A da nej tut svoje dobičke in prihodke znižam? Ja, kdo pa se to dela? …aha… no sej… to so znani poslovneži…. sam so večinoma tujci! Evo, dokaz, da neoliberalizem dela, poglejte kako menedžerji skrbijo za svoje delavce! A da bi jest to tud moral? Oh no, dejte no, ne bodite smešni, pri nas ni trg na oblasti, če bi bil pa častna beseda, da bi se jest tut tko obnašal kot tujci.

In druga stvar – koncept t.i. psihološke pogodbe. Na hitro – ko skleneš pogodbo, imaš neka pričakovanja o tem kaj boš vložil in kaj boš dobil. Ta pričakovanja niso nujno ubesedena. Kot primer – pred kratkim je angleška vlada napovedala dvig šolnin na angleških Univerzah – pri nas v Exetru so napovedali 100% zvišanje (iz 4.500 funtov na leto na maksimalnih 9.000 funtov na leto). Raziskave so pokazale, da bodoči študentje pričakujejo, da bodo morali manj delat zato, da bodo dosegli isto raven uspeha. Logično ne, če že vložiš več keša, boš pa vložil manj truda za isti rezultat, ne?  To je psihološka pogodba. Raziskave tudi kažejo, da takrat ko imajo delavci občutek, da je psihološka pogodba kršena, delajo slabše, so manj motivirani in več hodijo na bolniške. Če prenesem to v Slovenijo, postane dokaj očitno kaj je eden od problemov naše politike. Tudi v primeru, če se držijo obljubljenega po črki na papirju, kršijo psihološko pogodbo, na več nivojih. In v končni fazi kršijo tudi psihološko družbeno pogodbo s tem, ko se izneverjajo pričakovanjem in obenem pričakujejo od nas, da bomo svoja pričakovanja prilagodili in ne od sebe, da jih bodo izpolnjevali (S stavki kot npr. ja, spremembe so težke ampak nujne. Ergo, “Nekaj smo zafural, zdej pa vi popravte. Sej nismo mi krivi, ampak tisti od prej“. Ej, the buck stops here, kot je rekel Abraham Lincoln).

V tem smislu je skrajno ironično, ko Pahor reče, da smo ljudje dovolj pametni, da ne rabimo bolnih spotov estradnikov, da bi se pametno odločili. Ironično v dveh pogledih – očitno nismo dovolj pametni, da ne bi izvolili njega in očitno smo dovolj neumni, da smo pripravljeni opravljat njegovo delo. Kaj me jebete z referendumi, sej ste plačani, da se odločate, jest tut vas ne prosim da popravljite izpite komaj pismenih angleških študentov namest mene, tut če se mi res ne da.

O primitivizmu in Godwinovemu zakonu


Najprej piarovec največje vladne stranke primerja enega bolj vidnih desničarskih “intelektualcev” z očetom modernega marketinga in Hitlerjevo desno roko. Potem Mladina to potisne še korak dlje in na satirični predzadnji strani objavi fotografije obeh prej omenjenih posameznikov skupaj z njunima družinama. V svoj zagovor (ki se ga morda tudi da razumeti) rečejo, da hočejo opozoriti na to, da največja opozicijska stranka uporablja marketinške strategije tretjega rajha. Slehernik, v dobri meri podpihovan z rumenim tiskom se osredotoči na to, da so na slikah otroci in popeni.

Pustimo po strani, ali je to upravičeno ali ne (vsekakor je res tudi, da je vsaka reklama dobra reklama in naklada Mladini verjetno s to objavo ni padla). Argumenti so bili že večkrat podani, tisti, ki jih to zanima s(m)o si pro-et-contra lahko prebirali do zasičenosti v večini slovenskih medijev. Seveda govorim o argumentih tega ali objaviti slike otrok ali ne, ne pa tudi ali se opozicija obnaša kot nacional-socialisti v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je, zgleda, postransko. In tudi ni tema tega pisanja.
Potem pa se, kot kaže, aktivira fanatična desnica in demonstrativno, kao, ‘da bojo vidl kako boli, ko je čevelj na drugi nogi‘ vzame dodobra prezvečen in izpet kos fantastičnega filma Der Untergang in čez nalepi druge podnapise. Originalno? Niti ne, kratek obisk youtuba navrže dobrih 13000 tovrstnih “parodij” s ključnima besedama “hitler parody” (saj vem, da niso vsi parodije na Untergang).  Nanašajo se na vse živo od tega, da Hitler napove vojno sam sebi, do tega da hoče svoj Counterstrike server in podobno.

O vsem tem mislim dve stvari, najprej tole:
“Hodite v najboljše restavracije, vozite najboljše avtomobile potem pa še porivate pse.”
“Tišina! Katarine gole še videl nisi.”
“Če pa mislite, da bom zaradi tega zapustil Murgle, se pa motite. Skril se bom med vrtne palčke”
“Vse bi vas moral poslati na Goli Otok ali pa zmetati v jame. Kot Tito.”

Mogoče se splača tole še enkrat prebrat in potem malo razmislit o avtorju, ki je zmožen tole spisat. Kaj si lahko mislimo o njem?

No, kaj?

Mene je sram. Sram, da diham isti zrak, sram, da govorim isti jezik. Sram, da obstaja majhna možnost, da se me poveže s tisto družbo. Da ne bo pomote – nikakor ne trdim, da bi moralo biti sram tudi koga drugega, to je pač prepuščeno posamezniku in njegovi vesti. Kaj je tukaj konstruktivnega? Sama žalost in plitkost. Je to res rešitev, da na neko pritlehnost odgovoriš tako, da si še bolj pritlehen? Kaksna čudovita priložnost je bila zamujena – lahko bi rekli, “Kolk ste bogi, ste pač podlegli Godwinovemu zakonu. No, nam pa tega ni treba. Raje bomo konstruktivni, tej oslariji bom namenili 0 pozornosti in se raje usedli skupaj, da rečemo kako o tem, kako bomo kej naredili za narod.” Ampak ne.

Druga stvar, ki jo mislim je tole: Kaksno vezo ima Milan Kučan s tem, da je Mladina razžalila desnico? Ali pa levi politiki per se? Ko se desni fanatiki spravijo kazat kako je, ko nekdo drug okusi njihovo zdravilo, se ne spravijo na Sarkiča ali Mladino, ki sta kao odgovorna, ampak na prvo žogo napadejo levico. WTF? Kje je tle logika? Ali res kdo misli, da se Milanu Kučanu da ukazovat Sarkiču kaj naj piše in da ga Sarkič upošteva? Res kdo verjame, da je celotna leva vlada lastnica in upravnica Mladine? Sej se se med sabo ne morejo dogovorit najbolj osnovnih stvari, pa naj bi usklajeno obvladovali Mladino? Prosim, no.

O argumentu, da je cela parodija pač smešna, pa raje ne bi, razen mogoče tega, da poniževanje nekoga drugega v resnici ni smešno, ampak bolj žalostno (zdej se mal nazaj držim, da ne začnem navajat primerov tega kako lahko je vzeti neko posameznikovo značilnost, npr. višino in se iz nje norčevat. Posameznik s tem ne more narediti nič, težko bo npr. zrasel. Da ne bo pomote, osebnost je preprosto prebrat in čisto vsak med nami ima kak gumb, ki se ga da pritisnit. Vsakdo. To, da ga pritisneš, te ne naredi velikega, to da ga ne, pa te).

Bedno je to. Ta neskončna igra of how low can you go.

O kulturi dialoga in kreganju

Navajam par okleščenih komentarjev na kolumno Vlada Miheljaka, ki jo lahko preberete tule (skupaj s celotnimi komentarji).

Dodal sem šumnike in sičnike, tam kjer so manjkali, ostalo vsebino sem prenesel skupaj z morebitnimi slovničnimi ali slogovnimi napakami.

Lenny sreda, 09.02.2011 ob 00:18
Bistvena se mi zdi trditev, da bi morala država na ta Plutov umotvor, ki je čisti falsifikat zgodovine uradno odreagirati.[…]

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 06:50
Za začetek te prosim za drobno uslugo. Mi lahko priskrbiš povezavo do tega razvpitega zbornika? Da se bom neposredno iz tam zapisanega in brez poklicanih in nepoklicanih intepretov prepričal, za kako »čist falsifikat zgodovine« gre.

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 08:20
Samo en link. To je vse, za kar te prosim. Link na zbornik, ki si ga gotovo prebrala.

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 23:34
[…] A ti malo sanjaš? […] Potem mi pa prosim postrezi s konkretno navedbo iz Plutovega sestavka, da bom vsaj vedel, o čem je govora.

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 08:37
Link, Lenny, link. Na izvirni plutov prispevek. Samo ta fakt navedi. Bo bolj racionalno in bo vzelo dosti manj časa kot vse te interpretacije – tudi, če niso originalne.

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 23:43
[…] Čisto narobe razumeš. Besedila, se pravi originalnega Plutovega sestavka, ne poznam. Nisem ga videl in se do njega ne morem opredeliti. […] A tu vas je polno, ki ga izdatno komentirate, zato predpostavljam, da ga dobro poznate. Ko pa prosim za konkretni link na besedilo, pa se vsi do zadnjega izmotavate. […]

Diaprel13 sreda, 09.02.2011 ob 10:12
[…] Če ste član kakšne javne knjižnice, spoštovani Kvantni mehanik, vam bodo na vašo željo prav gotovo uredili izposojo tega “razvpitega” zbornika. Ta zbornik je javnosti dostopen in ne drži vaša domneva, ki ste jo navedli v debati z Mitjem, citiram, ” da sporni »izvirnik«, ki je kobajagi vzrok polemike, zelo verjetno ni široko dostopen”.
Sklicujte se le na izposojo tega gradiva iz knjižnice Ministrstva za obrambo RS, kjer imajo na današnji dan najmanj še 34 prostih izvodov zbornika pod COBISS.SI-ID 251768832 in podatki o izvodu (signatura, lokacija, inventarna številka, …), kar lahko vidite na spletni strani te knjižnice z dostopom na Cobissovo spletno stran.

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 10:18
[…]Bla, bla, bla. Si prebral Plutov prispevek? Da ali ne? Če da, potem na plano z linkom ali prepisom besedila. Vse, kar naštevaš o »široki« dostopnosti, je čista uradniška latovščina. Barok, in nič drugega.

Diaprel13 sreda, 09.02.2011 ob 10:54
[…]Kaj pa vas je tako razkurilo, Kvantni mehanik, da se tako razburjate nad mojim zapisom, s katerim sem vam le povedal, da ne držijo vaše besede  “da sporni »izvirnik«, ki je kobajagi vzrok polemike, zelo verjetno ni široko dostopen”? Ta moj namig, če obračate tako ali tako, je POVEZAVA do spornega zbornika. In če pač ni mogoče priti na spletno povezavo z vsebino tega zbornika, ker je preprosto ni, vam pač ostane samo ta možnost, tako kot drugim komentatorjem na tem forumu. […]

Kvantni mehanik sreda, 09.02.2011 ob 12:13
V dobi interneta je ta »link« čisti anahronizem in je prej kot kaj drugega odraz zaničljivega cinizma. […]

In tako naprej ad nauseam.

Mislim, kako bolno je to? Dva človeka debatirata. Eden komentira svojo interpretacijo nečesa (ne-glede na to v kakšni meri je poučen o zadevi), drugi pa reče: “Če hočete moje mnenje, ki vas gotovo neskončno zanima, mi priskrbite materijal, ki ga potrebujem o tem, da bi imel mnenje. Ker drugače vas bom raje malo zmerjal. Očitno je, da to, da mi ne prinesete k riti informacij, ki jih rabim, pomeni, da nimate pravice do izražanja svojega mnenja.” In potem nekdo ponudi link do knjižnice, kjer se gradivo zares nahaja, ampak NE, to ni dovolj za našega debaterja (se opravičujem Vaskotu Simonitiju za uporabo njegove samo-opredelitve), mislim, kdo pa še hodi v knjižnico? Ne, treba je človeku dostavit vse informacije na dom, v elektronski obliki, ker bomo le tako zagotovili, da nam bo lahko moril s svojimi nebulozami.

Od kje ljudem, ta navidezna grandomanija? Zakaj, res zakaj, nekdo, ki se mu ne da zbrat niti osnovnih informacij o neki zadevi, verjame, da me njegovo mnenje zanima? Zakaj misli, da komaj čakam, da bom lahko prebral njegovo nabijanje? Gre za obskurno mnenje o neki kolumni (torej v angleščini t.i. opinion piece), ki ga je napisal neki v slovenskem prostoru relativno znani komentator. Z njim se lahko strinjate ali ne. Gre pač za mnenje. Nihče ne bo umrl ali izgubil razuma, če mu bo prihranjeno branje mnenja o tem mnenju, napisano s strani nekega slehernika, ki o zadevi nič ne ve in se mu je ne da raziskat.

Morda gre za skrito slabost Interneta – kjer ima vsakdo glas in to posameznika zavede, da verjame, da je a) njegov glas nekaj vreden, b) da lahko kot poznavalec razpravlja o čemerkoli in c) da to, da imaš možnost nekaj povedat, pomeni, da tudi moraš nekaj povedat. Pametni so včasih raje tiho – kot pravi ponarodela politično nekorektna izjava z Interneta: Kreganje po spletu je kot sodelovanje v posebnih olimpijskih igrah – tudi če zmagaš, si še vedno zaostal.

In še nekaj – ko z nekom razpravljaš o neki vroči temi, ponavadi uporabljaš informacije, ki so ti znane. Večkrat imaš to prednost (če si se dobro pripravil), da imaš več informacij, kot tvoj “nasprotnik”. V tem smislu je njegov klic na pomoč, češ, ja seveda lahko več poveš o neki temi, ko pa o njej več veš, več kot kot aboten. Isto velja za trditve, da je nekdo ne-fer, ker se ne trudi spraviti debate na najnižji skupni imenovalec neinformiranosti. Če povem po kmečko: “Glej, ne jamri če je nekdo vložil v neko stvar več časa in energije kot ti in si ti zdej v slabi poziciji.  Še najmanj pa se ti splača zahtevat, da bi za plodno debato moral bit vsi taki bedaki kot ti.

O tem kako nekdo ni kriv, ker ni vedel…

…Za vse veljajo isti zakoni, če ne veš, če so te ‘zapeljali’, če si bil pravzaprav žrtev, pač ne moreš biti odgovoren. Še več, ko izveš, lahko govoriš, kaj bi morali delati drugi ali kritiziraš, kar delajo drugi… 3.2.2011

Vojko na piše o tem kako politiki in managerji ‘niso vedeli’ v kaj se spuščajo pri spornih prevzemih, ipd.

Moj komentar:

Hja, ne vem če je čisto tako (saj vem, da Vojko ne izraža nujno svojega mnenja, ampak bolj interpretira). Zakon velja v isti meri za obveščene in neobveščene. In pravno-formalno gledano kaznivo dejanje ne preneha biti kaznivo dejanje samo zato, ker storilec ni vedel, da ga je storil. Seveda je vprašanje ali je šlo za k.d. ali ne. Če ni šlo, potem samo malo natolcujemo in se moralno zgražamo, ker je to pač vse kar še imamo (prosto po Nietzscheju).

Na najbolj banalni ravni bi tako zgrešeno logiko lahko ponazorili z:
“Svojo ženo ste razkosali s sekiro, obtoženi ste umora”
“Ja, kje pa to piše?”
“V kazenskem zakoniku”
“Ja, kdo pa je to bral? Kako pa naj vem, da se ravno s sekiro ne sme umoriti svoje žene? Torej, nisem obveščen, nisem kriv”.

Sumim, da gre pri vsem skupaj morda bolj za zamegljeno ločnico med formalnimi (t.j. zakoni) in neformalnimi (t.j. družbenimi) normami. Plagiator in ostali so po zakonu krivi, če so storili kaznivo dejanje, ne glede na to ali so vedeli, da so ga storili. Po družbenih ocenah pa so ‘manj krivi, ali pa sploh ne‘, če niso vedeli kaj počnejo.

Saj s tega stališča to ni ravno fantastična izbira – bodisi ne vedo kaj delajo, bodisi so kriminalci. In vsaj eden izmed njih je zelo verjetno psihopat.

Raje sploh ne bi začel razpravljati o tem, da bi se moral, v trenutku ko dojameš, da si storil k.d., naznaniti policiji. Argument takrat nisem vedel, potem ko sem izvedel, pa sem bil raje tiho, da bi se izognil kazni nekako na sodišču ni sprejet najbolje, začuda.

O nizkih standardih in grenki resnici

Premier Pahor je v petek na konferenci o študentskih vprašanjih študentom dejal, da “mesečno zasluži 3002 evra, da od svoje plače ne more preživeti meseca in živi od tega, kar je zaslužil prej”.

Kasneje je za Dnevnik izjavil: “Če je kdo razumel izjavo kot žalitev, se opravičujem” V isti sapi  še navrže, da je ta izjava morda nepotrebna, ampak vseeno resnična.

Verjetno se nam vsem kdaj zgodi, da pomešamo iskrenost in okrutnost in kaže, da tudi Pahorju ti pojmi delajo težave. Kaj si lahko misli o tej izjavi upokojenka s 300 euri pokojnine, kaj tekstilna delavka s podobno plačo (če odmislimo, da tekstilne delavke ta in prejšnja vlada uspešno izkoreninjata)? Verjetno nič posebno dobrega. Verjetno si mislita, da se premieru meša. Saj nič ne rečem, gotovo je tudi s 3000 euri težko preživeti – tako smo pač narejeni, da si vedno želimo še malo več in vedno živimo čisto malo onkraj svojih zmožnosti. Pa vseeno obstaja razlika med iskrenostjo in okrutnostjo – ne pravim, da ni res kar nam krizni manager sporoča, pa vseeno se s to izjavo predstavi kot nekdo, ki je nepotrebno okruten do slehernika. Predstavlja se kot človek, ki mu je malo mar za ljudi, ki živijo s precej manj sredstvi.

Skrivanje za krinko grenke resnice, ki jo je pač treba pogoltniti pa je obenem tudi ponižujoče. Zakaj bi jo morali pogoltniti in česa bomo ozdravljeni? Kaj je tisto, kar Pahor dela tako dobro, da lahko sploh vleče plačo? Kaj je tisto, kar slovenska politična elita dela tako dobro, da lahko opraviči prejemanje poslanskih prihodkov? S čim se ukvarja, razen sama s seboj? In ko naj bi se o nečem odločala, skliče referendum. V tem pogledu si od mene ne zasluži niti evra stimulacije.

Dobro poznam pozicijo kjer si pač preprosto manjše zlo in ti to daje nek maneverski prostor. Tudi tu je ta meta-pozicija prisotna, Pahorjeva zadnja karta je pač “kako slabo bi šele bilo, če bi vam vladal plagiator. Bodite veseli, da imate namesto njega vsaj mene“. Dobro, saj ta argument ima neko težo, ampak, kako nizko je postavljen ta standard! Ne: “Dobili boste nekaj kar daleč presega pričakovanja; nekoga, ki je pripravljen živeti za ta narod, nekoga, ki ve kaj dela in kam se premika“, ampak “bodite veseli, da vsaj nisem totalen podn”.

To pa ni dovolj, še zdaleč ne.

O uravnoteženem poročanju

Pred časom sem ob brkljanju po svetovnem spletu naletel na udarno stran z naslovom: Ne trudite se s klikanjem na povezavo – stran je izginila in se v natančno isti obliki preselila na

No, se zgodi, ne, tudi taka bolj pomembna spletišča se včasih preselijo, ne? Sploh taka evropska. Okno v svet, pa to. No ja, kakorkoli – ob hitrem pregledu strani kmalu ugotovimo, da gre za desničarski pamflet (podobno kot Delo), ki ponuja obilico zabave kritičnemu bralcu.

Zelo mi je bil všeč članek z dne 12.06.2009 naslovom SDS: Vladna koalicija sama sebe potisnila še globlje v močvirje neverodostojnosti, ki naj bi ga napisal nek DJ skupaj z STA.

Že to je dovolj komično, da DJ piše o tem kako so na neko nebulozo reagirale SDS, SLS in NSi, ob članek pa napopa zgolj sliko plagiatorja (verjetno v smislu država to sem jaz), ampak to ni vse. Ker se zavedam, da se bo morda spletna Evropa že zelo kmalu zopet preselila in se mi ne da spet googlat kam so jo skrili, spodaj prilagam posnetek ekrana. Poudarke sem izrezal sam. Ker, slikovni materijal, fantastično!

Uravnotezeno poročanje

Poleg brilijantne izbire fotografij, ki prikazujejo izcaganega GG in virilnega plagiatorja, polnega življenja in neke take notranje energije, so mi še posebej všeč podnapisi pod slikama. Na eni strani GG, predsednik Zares, aktualni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je predstavljen kot preprosto GG, in na drugi strani plagiator, ki ima seveda poleg imena še naziv. Če kaj potem očitam DJ-u, da ni šel dovolj daleč. Zakaj ni zraven še dopisal bivši premier, predsedujoči EU, minister za obrambo in predsednik ZSMS? Naj se vidi kako plagiator prekaša slehernika, ne? Ker sumim, da bo članek kmalu izginil, ga spodaj prilagam v celoti.

Še ena zmaga uravnoteženega poročanja!

Arhiv je tule (navodila: Save as / Shrani kot ; ko je datoteka prenešena, pa drag and drop v brkljalnik)