Takole:
Najprej piarovec največje vladne stranke primerja enega bolj vidnih desničarskih “intelektualcev” z očetom modernega marketinga in Hitlerjevo desno roko. Potem Mladina to potisne še korak dlje in na satirični predzadnji strani objavi fotografije obeh prej omenjenih posameznikov skupaj z njunima družinama. V svoj zagovor (ki se ga morda tudi da razumeti) rečejo, da hočejo opozoriti na to, da največja opozicijska stranka uporablja marketinške strategije tretjega rajha. Slehernik, v dobri meri podpihovan z rumenim tiskom se osredotoči na to, da so na slikah otroci in popeni.
Pustimo po strani, ali je to upravičeno ali ne (vsekakor je res tudi, da je vsaka reklama dobra reklama in naklada Mladini verjetno s to objavo ni padla). Argumenti so bili že večkrat podani, tisti, ki jih to zanima s(m)o si pro-et-contra lahko prebirali do zasičenosti v večini slovenskih medijev. Seveda govorim o argumentih tega ali objaviti slike otrok ali ne, ne pa tudi ali se opozicija obnaša kot nacional-socialisti v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je, zgleda, postransko. In tudi ni tema tega pisanja.
Potem pa se, kot kaže, aktivira fanatična desnica in demonstrativno, kao, ‘da bojo vidl kako boli, ko je čevelj na drugi nogi‘ vzame dodobra prezvečen in izpet kos fantastičnega filma Der Untergang in čez nalepi druge podnapise. Originalno? Niti ne, kratek obisk youtuba navrže dobrih 13000 tovrstnih “parodij” s ključnima besedama “hitler parody” (saj vem, da niso vsi parodije na Untergang). Nanašajo se na vse živo od tega, da Hitler napove vojno sam sebi, do tega da hoče svoj Counterstrike server in podobno.
O vsem tem mislim dve stvari, najprej tole:
“Hodite v najboljše restavracije, vozite najboljše avtomobile potem pa še porivate pse.”
“Tišina! Katarine gole še videl nisi.”
“Če pa mislite, da bom zaradi tega zapustil Murgle, se pa motite. Skril se bom med vrtne palčke”
“Vse bi vas moral poslati na Goli Otok ali pa zmetati v jame. Kot Tito.”
Mogoče se splača tole še enkrat prebrat in potem malo razmislit o avtorju, ki je zmožen tole spisat. Kaj si lahko mislimo o njem?
No, kaj?
Mene je sram. Sram, da diham isti zrak, sram, da govorim isti jezik. Sram, da obstaja majhna možnost, da se me poveže s tisto družbo. Da ne bo pomote – nikakor ne trdim, da bi moralo biti sram tudi koga drugega, to je pač prepuščeno posamezniku in njegovi vesti. Kaj je tukaj konstruktivnega? Sama žalost in plitkost. Je to res rešitev, da na neko pritlehnost odgovoriš tako, da si še bolj pritlehen? Kaksna čudovita priložnost je bila zamujena – lahko bi rekli, “Kolk ste bogi, ste pač podlegli Godwinovemu zakonu. No, nam pa tega ni treba. Raje bomo konstruktivni, tej oslariji bom namenili 0 pozornosti in se raje usedli skupaj, da rečemo kako o tem, kako bomo kej naredili za narod.” Ampak ne.
Druga stvar, ki jo mislim je tole: Kaksno vezo ima Milan Kučan s tem, da je Mladina razžalila desnico? Ali pa levi politiki per se? Ko se desni fanatiki spravijo kazat kako je, ko nekdo drug okusi njihovo zdravilo, se ne spravijo na Sarkiča ali Mladino, ki sta kao odgovorna, ampak na prvo žogo napadejo levico. WTF? Kje je tle logika? Ali res kdo misli, da se Milanu Kučanu da ukazovat Sarkiču kaj naj piše in da ga Sarkič upošteva? Res kdo verjame, da je celotna leva vlada lastnica in upravnica Mladine? Sej se se med sabo ne morejo dogovorit najbolj osnovnih stvari, pa naj bi usklajeno obvladovali Mladino? Prosim, no.
O argumentu, da je cela parodija pač smešna, pa raje ne bi, razen mogoče tega, da poniževanje nekoga drugega v resnici ni smešno, ampak bolj žalostno (zdej se mal nazaj držim, da ne začnem navajat primerov tega kako lahko je vzeti neko posameznikovo značilnost, npr. višino in se iz nje norčevat. Posameznik s tem ne more narediti nič, težko bo npr. zrasel. Da ne bo pomote, osebnost je preprosto prebrat in čisto vsak med nami ima kak gumb, ki se ga da pritisnit. Vsakdo. To, da ga pritisneš, te ne naredi velikega, to da ga ne, pa te).
Bedno je to. Ta neskončna igra of how low can you go.
[replaced malicious code]