O visokem šolstvu in begu možganov

 

Retards

Retards (Photo credit: Bob.Fornal)

 

Polno potovalko imam analfabetov in ludistov, ki se čutijo poklicane za to, da nam povejo kako bi moralo funkcionirati šolstvo in kdo je tisti kader, ki ga pa res potrebujemo. Celo vrsto zmot in zablod najdem v dnevnem časopisju in twiteraških izbljuvkih vodilne elite.

 

Umetna delitev 1: naravoslovje / družboslovje

 O tem sem že večkrat pisal vsepovsod. Gre samo za taktiko divide et impera. Škoda, da se v Sloveniji taka idiotija prime. V praksi in v svetu ta delitev ne igra kake hude vloge. Samo naši politični giganti se lahko spravijo v situacijo, kjer naj bi ekonomistom odrekali sposobnost upravljanja s financami ali pa zdravnikom odrekali koristnost, ker so oboji družboslovci. Sladka ironija je, da so politične vede zagotovo družboslovne. V tej točki se moje mnenje in mnenje politikov o koristnosti njihove družboslovne izobrazbe popolnoma pokrivata. Seveda izobrazbe tistih, ki jo imajo in niso prepisali diplom/magisterijev/doktoratov ali ponaredili svojih spričeval.

Če se dotaknem svojih področij – veliko glavnih raziskovalcev na Microsoftu ali Googlu je psihologov. Microsoftu kot kaže še nihče ni poslal dopisa, da je računalništvo dosti bolj znanost, kot ti tisto kar izvajajo ti družboslovni pocarji.

Koristnost družboslovne izobrazbe se bo morebiti pokazala kaj kmalu, ko bodo ljudje v skladu z zgodovino in skupinsko dinamiko počeli kar vedno počnejo in presenetili tiste politike (kaže, da večino), ki konfuzno in nejasno mislijo, da je masa z njimi.

 

Umetna delitev 2: javno / privatno šolstvo

 V Sloveniji se javno in privatno šolstvo financira iz javnih in evropskih sredstev. Tu ni nobene delitve. Delitev je v tem, kaka merila morajo za financiranje izpolnjevati javni in privatni zavodi.  Zagovarjam idejo, da se sredstva vsem ustanovam delijo po jasnih (identičnih) kriterijih – vrstnem mestu univerz na svetovnih lestvicah, količino in vplivnostjo raziskovalnega dela v svetovnem merilu, kvaliteto obstoječe infrastrukture in akademskega kadra, številu zaključenih doktoratov… Na kratko, zagovarjam rahlo spremenjeni anglosaški sistem.

 

Zmota 1: Znanost = kratkoročni profit

 Ludistična teza, da vse kar jutri ne prinaša dobička ni vredno raziskovanja je tako primitivna, tako abotna, da skoraj ni potrebe po tem, da bi navajali primere, ampak dajmo vseeno, za vase zagledane intelektualne pritlikavce tam zunaj – cepivo proti črnim kozam, dinamit, najlonke, plastika, Internet, itd, itd. Nič od zgoraj naštetega ni bilo izumljeno zato, ker bi nekdo hotel izumiti točno to.

 

Zmota 2a: Če si nezaposlen, je to zato, ker si nesposoben / se ne potrudiš dovolj

Ta fantazija deluje v družbi, kjer delodajalci zaposlujejo po meritornosti, po objektivni oceni znanja in sposobnosti posameznika. Pri nas se zaposluje po principu nepotizma in vez ter poznanstev. Redki so posamezniki, ki zaposlujejo na podlagi sposobnosti. Seveda tudi pri nas obstajajo, četudi, ali pa ravno zato, ker vodilne klike praviloma ustrahujejo ali grenijo življenje tem posameznikom, ki prej ali slej ne zaposlijo kakega nesposobnega nečaka ali otroka tistih pri koritu.

 

Zmota 2b: Če si nezaposlen, je to zato, ker si nepotreben / nekoristen

Jah, ali pa nisi prave barve, si preveč prodoren ali nevaren, ali pa preprosto nočeš delati za arašide. Sigurno si nekoristen tistim, ki bi se radi poceni kitili s svojim znanjem, se strinjam.

 

Zmota 3a: Če te pozivamo k odhodu, ker nihče ne potrebuje tvoje neuporabne riti tukaj, potem ti ne boš šel, ker si preveč nesposoben.

Tukaj gre za smešno situacijo. Mislim si, da marsikdo razmišlja tako kot jaz – brez veze se mi zdi grozit in napovedovat temno usodo in ne vem kaj. Pač, ko bom dobil službo v tujini, bomo spokal kufre. Enkrat smo jih že, z lahkoto jih bomo še enkrat. Razpisi so zunaj, moj profil je za tujino zanimiv. Ne vem zakaj bi se moral pregovarjat z bedaki in jim obljubljat kako bo potem ko enkrat gremo prepozno in ne vem kaj. Pač, vso srečo, srčki. Tudi pes odide, ko ga dovolj dolgo brcaš.

 

Zmota 3b: Ker smo preveč zabiti ali prestrašeni, da bi te znali uporabiti, mislimo, da si univerzalno nesposoben.

Ta zmota spet deluje v hermetično zaprtem svetu. To, ali sem nesposoben, je z lahkoto preverljivo v globalnem kontekstu. Do sedaj empirija ne podpira zmote 3b.

 

Zmota 3c: To, da nekdo izven Slovenije dobi za isto delo 4x več denarja, je laž / se nas ne tiče, ker so tujci bolj naivni kot mi, ki vemo kaj je zares dodana vrednost.

Ja, ja, glej zmoto 3a. Moja plača na istem delovnem mestu je v Angliji približno 3-4x večja kot v Sloveniji. Stroški življenja v Angliji so nižji. Angleži so dojeli, da je raziskovalno delo dober biznis. Top 10 Univerze v Angliji obrnejo vsaj 25%+ BDPja Slovenije. Vsaka. Ker imajo kvaliteten kader, lahko dvignejo svojo reputacijo, kar privabi kvaliteten kader iz celega sveta, kar pomeni, da imajo na razpolago svetovno smetano, kar pomeni, da opravljajo kvalitetno raziskovalno delo, ki ima velik vpliv na svet, kar pomeni da za svoje delo lahko mastno zaračunajo, kar pomeni, da zaslužijo dovolj, da najamejo svetovno smetano, kar pomeni, da imajo kvaliteten kader…

 

Zmota 4: Ko rečemo, da smo šolstvu dali dodatnih 16M Eurov za zajezitev bega možganov , računamo, da nihče ne bo dojel, da smo prvotno šolstvu odvzeli 30 milijonov.

V bistvu Turk pravi, vzeli vam bomo 14 milijonov (in 71 milijonov  za raziskave) ampak to bomo prikazali, kot da smo vam namenili dodatnih 16M za mlade raziskovalce. Ne vem kdo vam še verjame? Kdo je dovolj zabit, da ne zmore niti malo pogooglat dejanskega stanja?

_

 

Enhanced by Zemanta

[replaced malicious code]

About David Modic (admin)

We'll do this later
This entry was posted in Izobraževanje, Politika, SLO. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.